Supreme Court dismisses appeal on costs and rejects appeal on damages due to correct second-instance assessment.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the applicant's appeal regarding litigation costs because a cost ruling is not a final procedural decision. Regarding damages, the court rejected the claim that the awarded compensation was too low, noting the second-instance court correctly applied principles of individualization and objective conditionality. The court found the awarded amount appropriate by comparing it with similar cases and the specific medical evidence presented.
Legislator headnote
AI generated384. odstavek 3. ZPP; 377. člen ZPP; 378. člen ZPP; 200. in 203. člen ZOR; 1060. člen OZ: Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, medtem ko je revizija zoper sodbo o odškodnini zavrnjena, če je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo vse škodne okoliščine in primerno določilo višino odškodnine.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže.
V ostalem se revizija zavrne.
[JEDRO]
Presoja odškodnine za nepremoženjsko škodo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe za znesek 1.251,88 EUR postopek ustavilo, s sodbo pa toženki naložilo, da mora tožnici plačati znesek 33.240,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov (od tega znesek 25.833,40 EUR predstavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo, skupno znesek 7.407,53 EUR pa odškodnino za premoženjsko škodo) ter ji povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je zahtevek tožnice zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 33.240,93 EUR nadomestilo s pravilnim zneskom 47.740,93 EUR. Spremenilo je tudi znesek pravdnih stroškov. V preostalem delu je tožničino pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da mora toženka povrniti tožnici njene pritožbene stroške.
3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da je prisojena odškodnina prenizka in ob tem dobesedno prepiše svoje pritožbene razloge, ki se nanašajo na trajanje in intenzivnost bolečin ter neugodnosti med zdravljenjem, na intenzivnost in trajanje strahu ter na duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti. Meni, da bi ji morali sodišči prisoditi celotno vtoževano odškodnino iz teh naslovov. Graja tudi odločitev o stroških postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.
4. Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.
O nedovoljenosti revizije
6. Tožnica v reviziji izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Odločitev o stroških postopka, čeprav je vsebovana v sodbi, se šteje za sklep. Revizija je dovoljena samo zoper sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sklep o stroških pa ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato je revizijsko sodišče revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).
O neutemeljenosti revizije
7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožnica utemeljuje s sklicevanjem na okoliščine, ki naj bi jo upravičevale do višje odškodnine. Vendar pa je sodišče druge stopnje vse te okoliščine pri odmeri tudi upoštevalo. Pri tem je pravilno uporabilo temeljni načeli pri odmeri odškodnine: načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika).
8. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da se je tožnica (ob škodnem dogodku stara 20 let) 11. 11. 1998 poškodovala v prometni nesreči, ko se je peljala s svojim osebnim vozilom iz smeri G. proti C.. V kraju S. ji je nasproti po njenem voznem pasu pripeljala Š. L. in prišlo je do trčenja. Pri tem je utrpela odprt prelom desne čelnice, udarnino in zmečkanino desnega čelnega dela možganov, raztrganino trde možganske ovojnice, pretres možganov, raztrganino nad desno očnico, prelom leve ličnice, prelom leve zgornje čeljustnice v predelu votline, poškodbeno popolno izdrtje obeh zgornjih prvih sekalcev, prelom zobne krone drugega levega zgornjega sekalca, odrgnine po levi strani obraza ter odprt zdrobitveni prelom desne pogačice druge stopnje. Višina odmerjene odškodnine temelji na dejstvih, ki izhajajo iz zaslišanja tožnice, izvedenskih mnenj prof. dr. J. P. (specialist kirurg in travmatolog), dr. M. M. B. (psihiatrinja), doc. dr. D. Ž. (stomatolog, maksilofacialni kirurg), dr. A. S. (klinična psihologija) in prof. dr. E. T. (nevrolog) ter medicinske dokumentacije. Sodišče druge stopnje je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu ter duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in zaradi skaženosti. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo. Zato je sodišče druge stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.
9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno tožničino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).