Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 327/2011 ECLI:SI:VSCE:2011:CP.327.2011 AI generated

Appeal allowed; default judgment dismissed for procedural error regarding service of process and lack of factual findings.

Case Number VSC sklep Cp 327/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the appeal, quashed the default judgment, and remanded the case for a new trial. The defendant argued the judgment was invalid because she did not reside at the address used for service, citing evidence of her relocation. The court found a fundamental procedural violation because the first-instance judgment failed to make any factual findings regarding the service of the claim, preventing the appellate court from reviewing its legality.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 1. odstavek 318. člena; 14. točka 2. odstavka 339. člena: A default judgment is void if the court fails to ascertain whether the claim was properly served, as the appellate court cannot review the legality of service without factual findings on the defendant's residence.

Keywords

AI generated
service of process default judgment procedural violation factual findings appellate review residence verification remand for retrial

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
sklep II Ips 793/2008 z dne 24.3.2011
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je reviziji tožene stranke zoper takšno odločitev ugodilo, sklep sodišča druge stopnje v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje (sklep II Ips 793/2008 z dne 24.3.2011), da o pritožbi vsebinsko odloči.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.

Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji zanjo po 1. odstavku 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper zamudno sodbo je tožena stranka dne 6.6.2006 vložila pritožbo, vendar jo je pritožbeno sodišče s sklepom Cp 1206/2007 z dne 5.3.2008 zavrglo kot prepozno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je reviziji tožene stranke zoper takšno odločitev ugodilo, sklep sodišča druge stopnje v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje (sklep II Ips 793/2008 z dne 24.3.2011), da o pritožbi vsebinsko odloči.

V pritožbi, ki jo je tožena stranka zoper zamudno sodbo vložila 6.6.2006, je navedla, da ji zamudna sodba ni bila vročena in je za njeno izdajo izvedela od tožnice dne 25.5.2006. Opozorila je, da za izdajo zamude sodbe niso bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Tožba ji ni bila pravilno vročena, ker ne živi več na naslovu U. .... Navedla je, da sta se oba s prvim tožnikom izselila iz stanovanjske hiše na tem naslovu 27.10.2004, ker je bila hiša prodana kupcu P. V. in je bil po pogodbi skrajni rok za izselitev iz te hiše 27.10.2004. V pritožbi se je sklicevala na notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004. Vročevalec ji pošiljke ni pravilno vročal, saj hišnega ali izpostavljenega predalčnika na objektu ni bilo, bila je le reža na garažnih vratih. Glede na videz zapuščenosti oziroma nenaseljenosti bi moral vročevalec ugotoviti, da v hiši nihče ne živi. Sodišče prve stopnje je z nepravilno vročitvijo kršilo njeno pravico do izjave v postopku in ji onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Podala je tudi materialnopravne ugovore zoper odločitev prvostopenjskega sodišča. Predlagala je spremembo izpodbijane zamudne sodbe z zavrženjem tožbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje ter povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi trdi, da niso bili podani vsi pogoji za izdajo zamude sodbe, ki jih določa 1. odstavek 318. člena ZPP, in sicer da ni bil podan že prvi pogoj: da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Z uvodoma povzetimi pritožbenimi trditvami, ki jih podkrepi z dokaznima predlogoma (notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004), skuša dokazati, da vročitev tožbe ni bila pravilna, saj na naslovu, kamor naj bi ji sodišče skušalo vročiti tožbo, v času vročitve ni stanovala, torej tam ni dejansko bivala. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče, je uporaba 1. odstavka 141. člena ZPP in 4. odstavka 142. člena ZPP o fikciji vročitve upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.

V razlogih izpodbijane zamudne sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v zakonsko določenem roku ni odgovorila na tožbo. Glede vročitve tožbe toženki v odgovor pa je ugotovilo le, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Kdaj je sodišče štelo, da je bila vročitev tožbe opravljena in na kakšen način, iz razlogov sodbe ne izhaja. Iz podatkov spisa -vročilnica na l. št. ...- sicer izhaja, da je prvostopenjsko sodišče tožbo s prilogami v januarju 2005 vročalo I. - I. J. na naslov U. ..., V., vendar zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede te vročitve, zato pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti. Navedeno pomeni bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj te kršitve pritožbeno sodišče glede na njeno naravo samo ne more odpraviti.

Ob tem je še dodati, da vročilnica kot javna listina sicer dokazuje resničnost njene vsebine (1. odst. 224. člena ZPP), vendar dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga stranka ne izpodbije. Čim stranka javno listino dokazno izpodbija, pa dokazno pravilo ne velja več in je vsebino vročilnice potrebno ocenjevati z nasprotnim dokazom (4. odstavek 224. člena ZPP). Prav to pa izhaja iz pritožbenih navedb, za katere toženka tudi predlaga izvedbo dokazov (notarski zapis z dne 10.10.2003 in primopredajni zapisnik z dne 29.10.2004). Te navedbe in dokazne predloge (glede katerih je pritožbeno sodišče pri obravnavi pritožbe ugotovilo, da jih v spisu ni (niti niso zavedeni v popisu spisa ali prilogah), čeprav je toženka na prvi strani pritožbe navedla, da je poslala dve prilogi v dveh izvodih in je tudi na sprejemnem žigu na pritožbi z dne 7.6.2006 označeno, da je pošiljka po pošti prispela s 4 prilogami) bo moralo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku upoštevati, ko bo presojalo pogoj pravilne vročitve tožbe toženi stranki iz 1. odstavka 318. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.