Appeal dismissed; court upheld rejection of second fee waiver request as barred by prior final decision and statute of limitations.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the lower court's rejection of a second request for fee waiver. The appellant had previously obtained a final decision in 2010 suspending payment of the same court fee, after which a new payment order was issued. The court ruled that a second request for the same fee waiver was impermissible due to the principle of non-bis-in-idem and was time-barred under the Court Fees Act.
Legislator headnote
AI generated13. člen ZST-1; o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati; ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki je bil že odločeno, je prepozen in ni dopusten.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke C., d.d. za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo in za obročno plačilo sodne takse za pritožbo.
2. Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma da sklep spremeni tako, da predlogu tožene stranke ugodi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženi stranki je bilo na podlagi predloga z dne 11. 01. 2010 s sklepom prvostopnega sodišča opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 2010 v obravnavani zadevi plačilo sodne takse za pritožbo odloženo do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo I Cpg 781/2010 z dne 05. 10. 2010 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča. Po pravnomočnem zaključku zadeve je sodišče prve stopnje toženi stranki dne 04. 04. 2011 vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 279,50 EUR, tožena stranka pa je s predlogom z dne 13. 04. 2011 ponovno predlagala prvostopnemu sodišču, naj jo oprosti plačila sodne takse za pritožbo, oziroma podrejeno naj ji omogoči obročno plačilo takse.
5. Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 2010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (13. člena ZST-1). Glede na povedano tožena stranka, kljub zatrjevanemu poslabšanju likvidnostnega stanja, s ponovnim predlogom za oprostitev plačila sodne takse oziroma s predlogom za obročno plačilo sodne takse za pritožbo ne more uspeti.
6. Ker so pritožbene trditve neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).