Appeal dismissed; prior interim order on bank guarantee rejection bars identical new request despite different wording.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Dejstvo, da je tožeča stranka nekoliko drugače oblikovala zahtevek kot pa v prvem predlogu, ni pomembno, saj je kot rečeno pravilno ugotovilo, da sta zahtevka iz obeh predlogov vsebinsko enaka. Enaka pa je tudi zatrjevana podlaga obema predlogoma.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke, da izda začasno odredbo, s katero naj bi: toženi stranki, kot dolžnici prepovedalo poslati na unovčenje že vloženo zahtevo za plačilo bančne garancije št. ... kot jo je vložila že 26. 11. 2010 in jo ima v hrambi, dolžnikovi dolžnici BC d.d. pa naj bi prepovedalo izvršitev ponovno vložene zahteve tožene stranke za plačilo bančne garancije št. ....

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da je o njenem predlogu bilo že odločeno. Pri tem ni upoštevalo, da je tožeča stranka zatrjevala da je prišlo do spremenjenih okoliščin, zaradi katerih je ponovno predlagala izdajo začasne odredbe, prav tako pa je predlagala drugačno začasno odredbo, kot s predlogom z dne 07. 12. 2010.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. VIII Pg 5381/2010 z dne 10. 12. 2010 zavrnilo predlog tožeče stranke, da izda začasno odredbo, s katero bi dolžniku tožene stranke BC d.d. prepovedalo unovčitev bančne garancije ... z veljavnostjo do 30. 11. 2010. Navedeni sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1517/2010 z dne 05. 01. 2011, ki je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

5. Tožeča stranka je dne 04. 04. 2011 ponovno vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki preprečilo unovčenje bančne garancije št. …. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrglo, saj je ocenilo, da je o tem predlogu že bilo odločeno s sklepom opr. št. VIII Pg 5381/2010 z dne 10. 12. 2010. Pri tem je pravilno ocenilo, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, s katerima bi se toženi stranki preprečila unovčitev bančne garancije …. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je tožeča stranka nekoliko drugače oblikovala zahtevek kot pa v prvem predlogu, ni pomembno, saj je kot rečeno pravilno ugotovilo, da sta zahtevka iz obeh predlogov vsebinsko enaka. Enaka pa je tudi zatrjevana podlaga obema predlogoma. V obeh je namreč tožeča stranka navedla, da je vse svoje obveznosti iz gradbene pogodbe z dne 27. 07. 2007 pravilno izvršila, zaradi česar tožena stranka ne bi smela unovčevati bančne garancije, ki je bila izdana za odpravo napak v garancijskem roku.

6. Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti pravilnih razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev. Trditve glede nevarnosti in glede nenadomestljive škode pa niso pomembne in na njih pritožbeno sodišče ni odgovarjalo. Tožeča stranka tudi s trditvami o začasni odredbi, ki naj bi jo izdalo sodišče Okrožno sodišče v Celju ni uspela izkazati, da je v predmetni zadevi prišlo do spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale izdajo predlagane začasne odredbe.

7. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).