Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 230/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:II.DOR.230.2011 AI generated

Supreme Court allows review on whether a property acquirer claiming ownership can assert rights during land registry proceedings.

Case Number Sklep II DoR 230/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia partially allowed the applicant's request for review, permitting the case to proceed to a final decision on a specific legal question. The applicant argued that a property acquirer who has filed a complete land registry application should be treated as the owner and able to assert ownership-based claims immediately, rather than waiting for the registry entry. The court agreed that resolving this uncertainty is necessary for legal certainty and the uniform application of property law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 367. c odst. 3: The Supreme Court may allow a review when the case involves a question of significant importance for legal certainty, the uniform application of law, and the development of law through judicial practice.

Keywords

AI generated
land registry proceedings property acquisition ownership rights assertion legal certainty supreme court review complete registry application property law development

Cited Legislation

AI generated
367. c odst. 3 Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja:

„Ali pridobitelj nepremičnine, ki je vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, lahko že v času zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja, ki naj bi mu šla iz naslova lastninske pravice?“

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

„Ali pridobitelj nepremičnine, ki je vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, lahko že v času zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja, ki naj bi mu šla iz naslova lastninske pravice?“

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka zatrjuje, da ji je prvi toženec na račun poplačila dela dolga v last prepustil stanovanje v izmeri 105,68 m2 v stavbi T. Navaja, da toženec podpisa na sklenjeni pogodbi ni overil, s čimer je bila tožeči stranki onemogočena vknjižba lastninske pravice na stanovanju v zemljiški knjigi, nato pa je sporno stanovanje s sodno poravnavo prepustil v last drugemu tožencu in tretji toženki. Navaja, da je proti prvemu tožencu uspela s tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tožeča stranka je nato vložila tožbo, v kateri je poleg zahtevkov za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, zoper drugega toženca in tretjo toženko uveljavljala tudi zahtevek za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila ob izdaji sodbe v zemljiški knjigi kot lastnik spornega stanovanja še vedno vpisana Mestna občina ... Odločilo je, da tožeča stranka zato, ker se še ni uspela vknjižiti kot lastnica spornega stanovanja, zoper drugega toženca in tretjo toženko še nima zahtevka za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine in je zaradi tega njen zahtevek preuranjen. Iz navedenih razlogov je tožbena zahtevka zavrnilo. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Glede odločitve o zavrnitvi zahtevkov za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je med postopkom sodišče prve stopnje opozorila, da je za odločitev o tem, ali je utemeljen njen zahtevek za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine, predhodno vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Navaja, da je predlagala sodišču, da o tem vprašanju odloči samo, ali pa prekine postopek do odločitve v zemljiškoknjižnem postopku. Poudarja, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da sta zahtevka preuranjena, v nasprotju s petim členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da vpis v zemljiški knjigi učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog. Meni, da sodna praksa stoji na stališču, da se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiški knjigi, ni pa zavzeto jasno stališče, kakšen je položaj pridobitelja med trajanjem zemljiškoknjižnega postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali se pridobitelj nepremičnine, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo in je že vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, šteje za lastnika nepremičnine že od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga, in ali lahko že v času trajanja zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja vsa upravičenja, ki mu gredo iz lastninske pravice, ali pa se za lastnika šteje šele od trenutka, ko je o njegovem zemljiškoknjižnem predlogu pravnomočno odločeno in se vknjižba lastninske pravice že realizira v zemljiški knjigi.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, zato je predlogu ugodilo tako, da je revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).