Administrative court dismisses appeal regarding agricultural land transfer requiring approval despite claim of original acquisition by prescription.

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na izviren način pridobitve lastninske pravice kmetijskega zemljišča (priposestvovanje), zaradi česar naj ne bi bila potrebna odobritev pravnega posla. V tem primeru gre za odobritev pravnega posla na podlagi pogodbe, saj gre za dogovor med dvema osebama.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravna enota Tolmin je z izpodbijano odločbo zavrnila odobritev vknjižbenega dovoljenja z dne 1.6.2009, ki sta ga sklenili A.A. in B.B. za kmetijsko zemljišče s parc. št. 953/2 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 2.6.2009 zaprosila za odobritev pravnega posla, in sicer na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med tožnico in A.A. z dne 25.2.2008, vlogi pa poleg navedene pogodbe priložila tudi vknjižbeno dovoljenje z dne 1.6.2009. Ob sklicevanju na določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-UPB1 - ZKZ) ugotavlja, da v konkretnem primeru promet s kmetijskim zemljiščem ni potekal po postopku in na način določen z navedenim zakonom. S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim se praviloma skuša urediti zemljiškoknjižno stanje glede na predhodno sklenjene pogodbe, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za prodajo zemljišč zahtevajo posebni predpisi. V obravnavanem primeru pa kmetijsko zemljišče, ki je predmet pogodbe, ni bilo ponujeno v prodajo in tudi ne objavljeno na oglasni deski pristojne upravne enote, zato se odobritev pravnega posla zavrne.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je z odločbo št. 33008-144/2009/2 z dne 20.5.2010 zavrnilo pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka izpodbija odločbo tožene stranke zaradi nepravilne uporabe materialnega prava po 1. točki 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). Meni, da se za promet s kmetijskimi zemljišči v smislu določbe 17. člena ZKZ, na katerega se sklicujeta oba upravna organa, šteje le pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice. Iz pogodbe o uskladitvi zemljiškonjižnega stanja z dejanskim pa izhaja, da je tožnica od nakupa stanovanjske hiše s parc. št. 949/3 k.o. … leta 1989, uporabljala severni del nepremičnine s parc. št. 953 k.o. ... tako, kot ji je pokazal pravni prednik in je zato ta del nepremičnine priposestvovala. Za ta del nepremičnine pa iz vknjižbenega dovoljenja izhaja, da je po geometrski delitvi dobil novo parc. št. 953/2 k.o. ... Tožnica je tako obravnavano kmetijsko zemljišče pridobila na originaren način s priposestvovanjem, pogodba, ki je bila dana v odobritev, pa je potrebna zgolj zaradi izvedbe vpisa v zemljiško knjigo, pri čemer je tak vpis deklaratorne narave. Ker je nepremičnino pridobila na podlagi zakona, za tak način pridobitve ni potrebno postopati po določbah ZKZ, saj se za tak način pridobitve lastninske pravice ne predvideva odobritev pravnega posla, prav tako pa zakon ne predvideva, da odobritev ne bi bila potrebna (2. odstavek 19. člena ZKZ). Iz tega sledi, da bi moral upravni organ prve stopnje vlogo zavreči. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o zadevi, podrejeno pa zadevo vrne v ponoven postopek. Hkrati predlaga tudi, da se toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane upravne odločbe in se zato nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še navaja:

Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na izviren način pridobitve lastninske pravice kmetijskega zemljišča (priposestvovanje), s čimer opravičuje nepotrebnost odobritve pravnega posla za v tej zadevi obravnavano kmetijsko zemljišče. V zadevi je nesporno, da je tožnica sama podala vlogo za odobritev pravnega posla pri upravnem organu prve stopnje dne 2.6.2009 v skladu z določbo 22. člena ZKZ, ter priložila pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim med tožnico in A.A. z dne 25.2.2008, ki se nanaša na kmetijsko zemljišče parc.

št. 953 k.o. ... V skladu s 1. odstavkom 17. člena ZKZ se za promet s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon. Po presoji sodišča gre tako v tem primeru za odobritev pravnega posla na podlagi pogodbe, ki pa je po svoji vsebini prodajna pogodba, saj gre za dogovor med dvema osebama, predmet česar pa je kmetijsko zemljišče. Ker mora po določbi 2. odstavka 17. člena ZKZ promet s kmetijskimi zemljišči teči po postopku in način, določen z ZKZ, kar pa v tem primeru nesporno ni tekel, je upravni organ pravilno in utemeljeno zavrnil odobritev takšnega posla v skladu s 2. alineo 3. odstavka 19.

člena ZKZ, ki določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ne odobri, če promet ni potekal po postopku in na način, določen s tem zakonom. Prav tako pa ni izpolnjen nobeden izmed pogojev po 2. odstavku 19. člena ZKZ, po katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča v okviru kmetijskih prostorsko ureditvenih operacij; med zakoncema oziroma zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim zakonitim dedičem, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18.

členom tega zakona; med solastnikoma, kadar je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija v lasti dveh solastnikov; na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju; na podlagi darila za primer smrti in izročilne pogodbe, razen če gre za promet z zaščiteno kmetijo, ki ni v skladu z 18. členom tega zakona; če gre za kmetijsko zemljišče, na katerem stoji objekt (stavbišče in funkcionalno zemljišče) zgrajen v skladu z veljavnim prostorskim aktom in s predpisi o graditvi objektov. Le v navedenih primerih odobritev pravnega posla ni potrebna, zato po presoji sodišča tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi bilo treba vlogo za odobritev pravnega posla zavreči.

Sodišče še dodaja, da je za to, ali so v konkretnem primeru glede obravnavanega zemljišča res podane okoliščine in pogoji za priposestvovanje po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 - SPZ), kakor zatrjuje tožnica, treba pridobiti pravnomočno ugotovitveno sodbo rednega sodišča.

Sodišče je iz navedenih razlogov, na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v postopku izdaje izpodbijane odločbe, lahko ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 – ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.