Court rules that the court handling the counter-enforcement order is also competent for the subsequent enforcement request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Regional Court in Nové Gorice is competent to decide on an enforcement request based on a final counter-enforcement order. The creditor had previously obtained a counter-enforcement order in that court, which was then used as the basis for a new enforcement request. The court held that since the counter-enforcement procedure is functionally linked to the enforcement phase, the same court that decided on the counter-enforcement order retains jurisdiction over the subsequent enforcement request under the Enforcement and Security Act.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 35. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za samo izvršbo.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
[JEDRO]
Ker je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi (prvi odstavek 35.člena ZIZ), je sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo, pristojno tudi za odločanje o predlogu za samo izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnik je pred Okrajnim sodiščem na Ptuju vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave 481,64 EUR s pp.
2. Okrajno sodišče na Ptuju se je s sklepom I 5/2011 z dne18. 11. 2010 izreklo za krajevno nepristojno in sklenilo, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi Okrajnemu sodišču v Novi Gorici kot krajevno pristojnemu sodišču.
3. Okrajno sodišče v Novi Gorici pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo spor o pristojnosti. Navaja, da se v sporni izvršilni zadevi izvršba predlaga na podlagi izvršilnega naslova – sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 670/2005 z dne 6. 11. 2009, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo. S sklepom z dne 6. 11. 2009 je bilo o predlogu za nasprotno izvršbo pravnomočno odločeno, postopek je zaključen in spis arhiviran. Na podlagi izvršilnega naslova je upnik vložil nov predlog za izvršbo in predlagal, da sodišče dovoli izvršbo zoper dolžnika zaradi izterjave denarne terjatve z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. V skladu z določbo 100. člena v zvezi s 136. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je za odločitev v tovrstnih predlogih za izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Po navedbah upnika v izvršilnem predlogu ima mladoletna dolžnica stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča na Ptuju.
4. Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
5. Pred Okrajnim sodiščem v Novi Gorici je na predlog upnice mladoletne A. K. tekel izvršilni postopek I 670/2005 zoper dolžnika A. G.. Dolžnik oziroma upnik v zadevi I 5/2011 (v nadaljevanju upnik) je pri istem sodišču vložil predlog za nasprotno izvršbo, ki mu je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo tako, da je upnici oziroma dolžnici v zadevi I 5/2011 (v nadaljevanju dolžnica) naložilo, da dolžniku vrne 481,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2007 do plačila. Odločba je postala pravnomočna 18. 3. 2010. 5. 10. 2010 je upnik vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave 481,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 10. 2007 do plačila na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici I 670/2005 z dne 6. 11. 2009.
6. Za odgovor na vprašanje, katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo, je bistveno, da se postopek nanaša na nasprotno izvršbo, ki je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, ki se je začel s predlogom za izvršbo oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Podlaga za nasprotno izvršbo je pravnomočen in izvršljiv sklep I 670/2005 z dne 6. 11. 2009, s katerim je sodišče ugodilo predlogu in dolžnici mladoletni A. K. naložilo, da mora upniku vrniti tisto, kar je z izvršbo dobila preveč (69. člen v zvezi s četrtim odstavkom 68. člena ZIZ). Navedeno utemeljuje sklep, da je za odločitev o predlogu za nasprotno izvršbo pristojno tisto sodišče, ki je opravilo izvršbo(1).
7. Postopek nasprotne izvršbe poteka v dveh korakih. Izvršilno sodišče najprej odloči o dolžnikovi materialni pravici s sklepom o nasprotni izvršbi, ki s pravnomočnostjo in s potekom paricijskega roka postane izvršilni naslov. Na podlagi tega izvršilnega naslova na predlog upnika, prej dolžnika, nato dovoli izvršbo. Ker je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi (prvi odstavek 35.člena ZIZ), je sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo, pristojno tudi za odločanje o predlogu za samo izvršbo.
8. Glede na navedeno je za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa, s katerim je Okrajno sodišče v Novi Gorici ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.
---.---
Op. št. (1): Enako sklep I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008