Supreme Court allows review regarding application of speedy trial law to pre-2007 proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court granted the applicant's request for review permission concerning the application of the Speedy Trial Protection Act to proceedings concluding before January 1, 2007. The applicant argued that transitional provisions in the Act were unconstitutional and required its application to all victims regardless of whether they sought redress at the International Court of Justice. The court determined that the conditions for review under the Code of Civil Procedure were met based on the Constitutional Court's prior ruling on the Act's constitutionality.
Legislator headnote
AI generatedZakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; Zakon o pravdnem postopku: The Supreme Court may permit a review of a lower court's decision regarding the application of the Speedy Trial Protection Act to proceedings concluded prior to its effective date, provided the Constitutional Court has established the Act's applicability to such cases.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja presoje spornega razmerja z uporabo določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja presoje spornega razmerja z uporabo določb ZVPSBNO.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je zahtevala odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku v postopku, ki je na njeno tožbo tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem v Kranju in je trajal od leta 1998 do sklenitve poravnave v letu 2003.
2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker se je postopek pred delovnim in socialnim sodiščem končal pred 1. 1. 2007 kot dnevom uveljavitve Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker tožnica ni zahtevala varstva pred Mednarodnim sodiščem in ker s kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku niso bile kršene njene osebnostne pravice, zato po Obligacijskem zakoniku ne gre za pravno priznano škodo. V razlogih sodbe se je prvostopenjsko sodišče sklicevalo na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 305/2009.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.
4. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo pritožbenega sodišča. Zavzema se za smiselno uporabo določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-207/08 z dne 18. 3. 2010, s katero je bilo ugotovljeno, da je prehodna ureditev iz 25. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v neskladju s četrtim odstavkom 15. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena Ustave RS, kolikor ne ureja položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1. 1. 2007 in do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na Mednarodno sodišče. Ustavno sodišče je hkrati določilo način izvršitve te odločbe tako, da morajo sodišča do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja tudi za to skupino oškodovancev glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabiti ustrezne določbe Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
5. Glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku. Predlogu je zato Vrhovno sodišče ugodilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).