Appeal dismissed; bankruptcy court's finding of no lien does not preclude ownership via legal transaction.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.

Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika S d.o.o. zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. V slednjem je ugotovilo, da je stečajna masa neznatne vrednosti oziroma ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik S d.o.o. pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo upnikovemu ugovoru zoper sklep o končanju stečajnega postopka oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je stečajni upravitelj smiselno predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik nima nepremičnine 1713/38 vl. št. 2471 k.o. D., ker je bila nanjo v teku stečajnega postopka vknjižena lastninska pravica družbe P d.o.o., drugega premoženja za poplačilo upnikov pa stečajni dolžnik nima.

6. Pritožnik neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita bistveno postopkovno kršitev, ker naj bi bila obrazložitev sodišča sama s seboj v nasprotju, saj po eni strani navaja, da stečajni dolžnik nima nepremičnine, hkrati pa navaja, da je bila nepremičnina prisojena stečajnemu dolžniku. Prvostopenjsko sodišče namreč ni ugotovilo, da je bila nepremičnina prisojena stečajnemu dolžniku, pač pa le, da je bilo v postopku XI Pg 603/2009 odločeno o obstoju izločitvene pravice, ki pa je sodišče v tem postopku ni ugotovilo.

7. Za pravilno razumevanje navedene ugotovitve prvostopenjskega sodišča je treba odgovoriti na vprašanje, kaj po materialnem pravu je sploh izločitvena pravica na nepremičnini. Odgovor na to vprašanje daje 2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP, po kateri je to pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. Iz povedanega izhaja, da se sodišče pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v postopku XI Pg 603/2009 ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. Za tako situacijo pa je v obravnavanem primeru očitno šlo, saj je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je bil vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, vknjižen na družbo P d.o.o. na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe po notarki D. B. SV 725/2002 z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo tudi v teku stečajnega postopka pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1. Zmotno je torej pritožbeno stališče o sodni ugotovitvi, da družba P d.o.o. ni lastnica nepremičnine, pač pa je lastnik stečajni dolžnik in posledično tudi pritožbena trditev, da bo moral biti na podlagi sodbe XI Pg 603/2009 opravljen ustrezen vpis v zemljiško knjigo oziroma vložena izbrisna tožba. Na podlagi omenjene sodbe se stečajni dolžnik ne more vpisati v zemljiško knjigo, saj kot rečeno sodišče ni ugotovilo, da je lastnik nepremičnine stečajni dolžnik. Podlaga za ponoven vpis stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo torej ne more biti navedena sodba.

8. Ker pa je bila na družbo P d.o.o. v zemljiško knjigo vpisana lastninska pravica na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe, torej pravnega posla, se z izbrisno tožbo lahko izpodbija vknjižba, ki je postala neveljavna šele potem, ko je bila opravljena, če se z izbrisno tožbo uveljavlja tudi zahtevek na razveljavitev pravnega posla z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki je bilo podlaga za izpodbijano vknjižbo (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). Pritožnik pa v pritožbi ne navaja nobenih takih okoliščin, ki bi utemeljevale razveljavitev prodajne pogodbe, očitno pa je, da jih ni našel niti stečajni upravitelj.

9. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je ob reševanju pritožbe dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).