Legislator Case Law & Legislation
sodba II U 156/2011 ECLI:SI:UPRS:2011:II.U.156.2011 AI generated

Administrative court dismisses appeal for false asset declaration in free legal aid application under ZBPP.

Case Number sodba II U 156/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the rejection of their request for free legal aid. The plaintiff had falsely declared they owned no securities, while evidence showed they held a small investment coupon valued at €9.81. The court ruled that the statutory provision imposes liability for false statements regardless of the asset's negligible value or the applicant's subjective intent. Consequently, the plaintiff faces a six-month ban from reapplying for free legal aid.

Legislator headnote

AI generated

20. člen ZBPP; 63. člen ZUS-1: False declaration of assets in a free legal aid application triggers a six-month ban from reapplication, irrespective of the assets' value or the applicant's intent.

Keywords

AI generated
free legal aid false asset declaration investment coupon administrative appeal six month ban ZBPP ZUS-1

Cited Legislation

AI generated
20. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
63. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
AI generated
sodba I U 1797/2012
Administrative court dismisses appeal where applicant omitted spouse's assets, constituting false declaration under free legal aid law.
UPRS sodba I U 813/2014
Administrative court dismisses denial of free legal aid due to disproportionate six-month waiting period. The court finds the measure disproportionate and orders the act to be revoked. The court finds the six-month ban disproportionate and orders the act revoked with costs awarded to the applicant. The court finds the six-month ban disproportionate and orders the act revoked with costs awarded to the applicant.
sodba II U 262/2012
Administrative court dismissed appeal against free legal aid denial due to false asset declaration by applicant.
sodba IV U 55/2013
Court dismisses appeal where applicant falsely claimed no property ownership, triggering a six-month ban on free legal aid. The court ruled that providing false data constitutes a legal sanction under the Free Legal Aid Act. The court held that the administrative decision was lawful and the applicant's claim of ignorance regarding property ownership was irrelevant. The court rejected the request for a hearing and fee waiver, ruling that the administrative act was legally sound and the applicant's false declaration warranted the sanction. The court found that the applicant's claim of ignorance regarding property ownership was irrelevant given the clear evidence of ownership. The court held that the administrative decision was lawful and the applicant's false declaration warranted the sanction. The court found that the applicant's claim of ignorance regarding property ownership was irrelevant given the clear evidence of ownership.
UPRS sodba I U 1703/2013
Administrative court dismisses free legal aid request due to prior six-month ban for false financial data.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Za odločitev je bistveno, da je tožnik podatek o lastništvu vrednostnih papirjev zamolčal, na odločitev pa nima vpliva dejstvo, da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer prosilec nadaljnjih šest mesecev od pravnomočnosti te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je tožnik dne 8. 3. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom, ki teče pod opr. št. III K 29643/2010. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati tudi finančni pogoj. Navedeni pogoj se ugotavlja na podlagi premoženjskega stanja prosilca in njegovih družinskih članov, ki ga tožnik navede v pisni izjavi, ter jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Če prosilec v izjavi navaja neresnične podatke o premoženjskem stanju, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za pomoč. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik v vlogi navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev. Iz evidence Klirinško depotne družbe pa izhaja, da je tožnik lastnik investicijskega kupona ... Tožnik je torej v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke, ko je navedel, da ni lastnik vrednostnih papirjev, zato je tožena stranka njegovo vlogo v skladu z 20. členom ZBPP zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da je vrednostne papirje, ki jih je dobil na podlagi certifikata, prodal družbi A. Prav tako je delnico kabelskega operaterja B. prodal navedenemu operaterju. Ker drugih vrednostnih papirjev nima, je v rubriki označil odgovor ne. Tožena stranka je ugotovila, da je po evidenci KDD lastnik investicijskega kupona, česar pa ni vedel. Po preverbi pri A. je prejel obrazložitev, da ima na računu depotne družbe eno enoto INDGL, odstotek lastništva 0,0000. Uslužbenka mu je tudi pojasnila, da je enota ostala pri prodaji certifikatov oziroma delnic iz razloga ohranitve računa. Po poizvedbah je tudi ugotovil, da je ena enota dne 28. 3. 2011 bila vredna 9,81 EUR, za zaprtje računa pa bi moral plačati strošek v višini 20,00 EUR. Namen navedenega vrednostnega papirja je zgolj ohranjanje odprtega računa, saj stroški za zaprtje znašajo 20,00 EUR, kar pa ni pravično. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, št. 23/2008, ZBPP), ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil odgovor ne. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnik po podatkih uradne evidence KDD lastnik enega investicijskega kupona ... Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnik v vlogi navedel neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec ogovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi torej ni pomembno, da vrednost navedenega investicijskega kupona znaša le 9,81 EUR, niti da na podlagi navedenega vrednostnega papirja tožnik zgolj ohranja odprti račun pri KDD, niti da bi stroški zaprtja računa znašali 20,00 EUR. Za odločitev je namreč bistveno, da je tožnik navedeni podatek zamolčal, ne pa da gre za premoženje zanemarljive vrednosti, ki ne bi vplivalo na izpolnjevanje finančnega pogoja za brezplačno pravno pomoč.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).