Legislator Case Law & Legislation
Sklep I Up 201/2010 ECLI:SI:VSRS:2011:I.UP.201.2010 AI generated

Appeal dismissed as inadmissible because a lawyer merely signing a layperson's appeal does not cure lack of legal standing.

Case Number Sklep I Up 201/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the appeal because the appellant, lacking legal standing, had a lawyer merely sign a previously submitted layperson's appeal without changing its nature. The court held that adding a lawyer's signature to an existing lay appeal does not transform it into a legally valid representation by a qualified attorney. Consequently, the appeal was rejected as inadmissible under administrative procedure law, and the appellant bore the associated costs.

Legislator headnote

AI generated

ZUS-1 22. odst. 1; ZPP 86. odst. 4; 343. odst. 4: An appeal filed by a party without legal standing remains inadmissible if a lawyer merely signs it, as this does not convert the lay appeal into a valid act performed by a qualified representative.

Keywords

AI generated
legal standing administrative appeal legal representative inadmissible appeal postulacijska sposobnost

Cited Legislation

AI generated
ZUS-1 22. odst. 1
ZPP 86. odst. 4
ZPP 343. odst. 4
Ustava RS št. U-I-69/07

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožba, ki jo je napisala in najprej vložila stranka sama, ki postulacijske sposobnosti ni izkazala, odvetnik pa jo je le opremil s svojim podpisom ter ponovno vložil, je še vedno laična pritožba, torej pritožba stranke, zato se kot nedovoljena zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ter odločilo da se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi v reševanje Delovnemu sodišču v Kopru.

2. Zoper navedeni sklep, ki je bil tožniku vročen dne 10. 6. 2010, je tožnik dne 18. 6. 2010 po pošti priporočeno sam vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 22. 6. 2010, ki je bil tožniku vročen dne 23. 6. 2010, pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, ker tožnik ob njeni vložitvi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Dne 24. 6. 2010 pa je tožnik pri sodišču prve stopnje ponovno vložil pritožbo, ki je vsebinsko in oblikovno identična dne 18. 6. 2010 vloženi pritožbi, vendar je podpisana s strani odvetnika, ki je tej pritožbi priložil tudi pooblastilo za zastopanje.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakon o upravnem sporu - ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Skladnost te določbe ZUS-1 z Ustavo RS je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008), ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ta

v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit.

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki nima te pravice.

6. Vrhovno sodišče je v sklepih III Ips 139/2006, II Ips 472/2005, II Ips 462/2008, I Up 412/2009 in I Up 427/2009 že zavzelo stališče, da pritožbe, ki jo je vložila stranka sama, ob enaki vsebini vloge ni mogoče „spremeniti“ v pritožbo, sestavljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit in s tem odpraviti pomanjkljivo postulacijsko sposobnost za opravljanje dejanj v pritožbenem postopku. Če namreč odvetnik pritožbo, ki jo je vložila stranka sama, le opremi s svojim imenom in podpisom, s tem take pritožbe še ne spremeni v pritožbo, sestavljeno po odvetniku. Taka pritožba vsebinsko ostane še vedno pritožba, ki jo je napisala stranka sama, in je zato ni mogoče upoštevati kot dejanje, opravljeno po odvetniku oziroma pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Drugačna razlaga takih vlog, bi pomenila izigravanje obveznega pravnega zastopanja, ki je tudi po presoji Ustavnega sodišča RS ustavno skladen način določanja izvrševanja procesnih pravic, namenjen zagotovitvi učinkovitosti sodstva (odločba

št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008)

. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo, ki jo je napisala in najprej vložila stranka sama, ki postulacijske sposobnosti ni izkazala, odvetnik pa jo je naknadno le opremil s svojim imenom in podpisom ter ponovno vložil, štelo za laično pritožbo, ki jo je vložila stranka sama.

7. Ker je glede na navedeno pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

8. Vloge Odvetniške družbe A. d. o. o., z naslovom „odgovor na pritožbo“, vložene dne 7. 7. 2010, Vrhovno sodišče ni upoštevalo. Pooblastilo, na katerega se odvetniška družba v vlogi sklicuje, in ji je priloženo, namreč ni popolno. Iz pooblastila ni razvidno, kdo in v kakšnem svojstvu je za toženo stranko - pooblastitelja podpisal pooblastilo. Torej je vlogo vložila neupravičena oseba, zato je ta vloga v tej zadevi neupoštevna (80. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.