Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep Cpg 13/2010 ECLI:SI:VSKP:2010:CPG.13.2010 AI generated

Appeal dismissed; failure to pay court fee does not violate constitutional right to appeal when fee waiver exists.

Case Number VSK sklep Cpg 13/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Koper dismissed the appellant's appeal against a first-instance court's decision to reject their appeal due to non-payment of court fees. The appellant argued that the right to appeal is a constitutional guarantee that cannot be conditioned on financial ability, citing their lack of income and assets. The court ruled that while the right to appeal is fundamental, the procedural requirement for fee payment is valid because the law explicitly provides a mechanism for fee waiver for those unable to pay.

Legislator headnote

AI generated

3. odst. 105. a čl. ZPP; 2. tč. 365. čl. ZPP: The right to appeal is not violated by the rejection of an appeal due to non-payment of court fees when the law provides a statutory mechanism for fee waiver for indigent parties.

Keywords

AI generated
right to appeal court fee waiver procedural prerequisite constitutional rights indigent party ZPP appeal fee fee waiver procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno pritožbo tožene stranke zoper sodbo opr.št. Pg 1 z dne 15.4.2009, ker je ugotovilo, da zanjo ni plačala sodne takse.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Opozarja, da je v predmetni zadevi tožena fizična oseba, pravica do pritožbe pa je z Ustavo zajamčena pravica in ne more biti pogojevana s tem, ali je nekdo plačal sodno takso ali ne. Sodna taksa je davčna obveznost, vse ustavne pravice in svoboščine pa izhajajo iz same Ustave. Dolžnost vsakega sodnika je, da v primeru suma protiustavnosti kakšnega predpisa zahteva njegovo ustavno presojo. Ni naloga sodišča prve stopnje, da nekritično povzema vsak predpis vsake vrste in pri tem v celoti prezre ustavno zajamčeno pravico do pritožbe. Tožnik (verjetno pravilno: toženec) ni plačal sodne takse za pritožbo, ker nima nobenih finančnih sredstev, je brez vsakih prihodkov in premoženja in je prosil Okrožno sodišče v Mariboru za brezplačni osebni stečaj. V nadaljevanju pritožnik obširno povzema pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari po sodbi z dne 15.4.2009.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 105. a čl. določa, za katere vloge v postopku je plačilo takse procesna predpostavka za njihovo obravnavo in med njimi je navedena tudi pritožba. Procesna predpostavka pa pomeni, da ne pride do (vsebinske) obravnave pritožbe, če taksa ni plačana. V obravnavanem primeru pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil pozvan k plačilu takse za pritožbo zoper sodbo, da je bil opozorjen na posledice njenega neplačila in da takse kljub temu ni plačal. Njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo pa je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje pravnomočno zavržen, tako da ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljenih trditev, da pritožnik nima nobenih finančnih sredstev in da je brez premoženja. Določilo 1. odst. 105. a čl. ZPP ni protiustavno. Njegov namen je v preprečevanju vlaganja takšnih pritožb, ki so očitno neutemeljene, s tem se doseže, da so postopki bolj ekonomični in da je pravica do sodnega varstva učinkovitejša. Ker je v zakonu urejena možnost, da stranka uveljavlja oprostitev plačila takse za pritožbo, če njenega plačila ne zmore (3. odst. 105. a čl. ZPP), ni mogoče pritrditi pritožniku, da je kršena njegova z ustavo zajamčena pravica do pritožbe.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.