Appeal dismissed; court upheld sale agreement as creditor's objections to valuation were invalid due to lack of independence.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Cenitev S. S. za navedeno zadevo ne more biti odločilno, ker je njegova cenitev opravljena po naročilu pritožnika, stečajna upraviteljica pa je tudi pojasnila, da omenjeni premičnega premoženja stečajnega dolžnika nikoli ni videl, kar pomeni, da njegovo mnenje že iz tega razloga ne more biti verodostojno. Zato so vse upnikove razlage v zvezi s tem neupoštevne. Med drugim tudi njegove trditve, da cenitve I. Č. ni mogoče sprejeti že zato ne, ker je del opreme označil z vrednostjo 0. Pritožbeno sodišče v njegovo cenitev nima pomislekov, posebno še, ker je to cenitev upniški odbor v celoti sprejel. Vsekakor je v bistveno, da je upniški odbor za omenjeno prodajo premičnega premoženja podal svoje soglasje. Izpodbijani sklep je tako v skladu z določbo, ki se nanaša na soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 14. 02. 2011, katere predmet je prodaja dolžnikovih premičnin, ki so na sedežu stečajnega dolžnika na naslovu B. 47a, V. za ceno v višini 260.000,00 EUR. DDV je vključen v ceno. Seznam vseh premičnin, ki so predmet te pogodbe, je v Cenilnem poročilu za osnovna sredstva in drobni inventar z dne 03. 12. 2009, ki ga je izdelal izvedenec za strojno opremo I. Č.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje upnik P. d.o.o. iz pritožbenih razlogov kršitve pravil stečajnega postopka (ZFPPIPP) in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Ne drži trditev v pritožbi, da izpodbijani sklep ni v skladu s sklepom o prodaji z dne 31. 08. 2010, s katerim je prvostopno sodišče odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb prodaje dolžnikovega premičnega in nepremičnega premoženja na podlagi neposrednih pogajanj. Z navedenim sklepom prvostopno sodišče ni odločalo o prodaji poslovne enote (343. člen ZFPPIPP), ampak zgolj o prodaji premičnega in nepremičnega premoženja stečajnega dolžnika kot celote. Ne drži tudi trditev v pritožbi, da družba T. d.o.o. iz P. ni bila najugodnejši ponudnik tega premoženja. Ponudnik družba R. E. d.o.o. iz A., ki jo omenja upnik v pritožbi, je podala svojo ponudbo prepozno, po poteku roka za prodajo ponudbe, poleg tega pa je bila ta ponudba nepopolna tudi zato, ker je obsegala le ponudbo za nakup premičnega premoženja, ne pa tudi nepremičnega premoženja. Kot je bilo zgoraj že povedano, se je ves čas (že s prvim sklepom o prodaji z dne 11. 06. 2010) prodajalo celotno premično in nepremično premoženje stečajnega dolžnika kot celota.

Ne drži tudi trditev v pritožbi, da upniški odbor ni podal ustreznega soglasja za prodajo premičnega premoženja. Iz vloge z dne 03. 03. 2011 izhaja, da upniški odbor, ki je obravnaval omenjeno pogodbo na svoji seji 17. 02. 2011, izrecno podaja soglasje k prodajni pogodbi premičnega premoženja, za katero je ponujena cena 260.000,00 EUR, ki je nižja od polovice likvidacijske vrednosti. Dejstvo, da se je upniški odbor s takšno prodajo strinjal zadostuje za odločitev v izpodbijanem sklepu.

Ne drži, da je izpodbijani sklep nedoločen in nejasen, ker se ne ve, kaj je predmet prodaje. Iz izreka izpodbijanega sklepa je razvidno, da je seznam vseh premičnin, ki so predmet te pogodbe v Cenilnem poročilu za osnovna sredstva in drobni inventar z dne 03. 12. 2009, ki ga je izdelal sodni izvedenec za stroje in opremo I. Č. Očitno je, da niti prvostopno sodišče niti upniški odbor v njegovo cenitev nimajo pomislekov. Cenitev S. S. za navedeno zadevo ne more biti odločilno, ker je njegova cenitev opravljena po naročilu pritožnika, stečajna upraviteljica pa je tudi pojasnila, da omenjeni premičnega premoženja stečajnega dolžnika nikoli ni videl, kar pomeni, da njegovo mnenje že iz tega razloga ne more biti verodostojno. Zato so vse upnikove razlage v zvezi s tem neupoštevne. Med drugim tudi njegove trditve, da cenitve I. Č. ni mogoče sprejeti že zato ne, ker je del opreme označil z vrednostjo 0. Pritožbeno sodišče v njegovo cenitev nima pomislekov, posebno še, ker je to cenitev upniški odbor v celoti sprejel. Vsekakor je v bistveno, da je upniški odbor za omenjeno prodajo premičnega premoženja podal svoje soglasje. Izpodbijani sklep je tako v skladu z določbo, ki se nanaša na soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe (341. člen ZFPPIPP).

Ker pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.