Court partially allows appeal on lease damages, deducting early return value per ZOR Art. 266(3).

1. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka) dolžna toženi stranki (po nasprotni tožbi tožeči stranki) v 15-ih dneh od prejema te sodbe plačati:

- 2.596,68 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 622.268,40 SIT od 09. 09. 2004 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 2.596,68 EUR od 01. 01. 2007 dalje do plačila ter

- 1.291,96 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 309.605,29 SIT od 10. 11. 2004 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 2.596,68 EUR od 01. 01. 2007 dalje do plačila.

V ostalem, to je glede plačila 8.865,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 09. 2004 dalje do plačila ter glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.291,96 EUR od 09. 09. 2004 do 09. 11. 2004, se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu 1. točka izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Pritožbi tožeče stranke (po nasprotni tožbi tožene stranke) se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh od prejema te sodbe povrniti pravdne stroške v višini 548,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

3. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Glede na to, da odškodnina leasingodajalcu škode, ki mu je nastala, ne sme presegati, je bilo potrebno v skladu s tretjim odstavkom 266. člen ZOR od vsote leasing obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga. Tožena stranka je odštela vrednost vozila, kot jo je ocenil izvedenec V. K., to je 22.934,42 EUR. Tudi v pritožbi tožena stranka sicer vztraja pri upoštevanju tega izvedenskega mnenja, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v primeru izvedenskega mnenja izvedenca K. za predpravdno (s strani tožene stranke naročeno) strokovno mnenje. Kot tako pa ni dokaz (marveč del trditvenega gradiva tožene stranke) in ga sodišče tudi ni dolžno obravnavati kot dokaz.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na plačilo 12.754,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 09. 2004 dalje do plačila (1. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (2. točka izreka).

Zoper sodbo se je, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožila tožena stranka (po nasprotni tožbi tožeča stranka). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi ugodi, oziroma podredno da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Zoper odločitev o stroških se je, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP), pritožila tožeča stranka (po nasprotni tožbi tožena stranka). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev o stroških spremeni tako, da toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Na pravilno vročeni pritožbi pravdni stranki nista odgovorili.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Pritožbeno sodišče bo (enako kot sodišče prve stopnje) zaradi jasnosti izraz „tožeča stranka“ uporabljalo za L. M. in izraz „tožena stranka“ za D. A. L., d.o.o.

O pritožbi tožene stranke

Tožena stranka sodišču prve stopnje utemeljeno očita nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno razlagalo tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi v delu, ki se nanaša na vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga.

Kot navaja tožena stranka v pritožbi in kar (zaradi lažje in boljše preglednosti) povzema tudi pritožbeno sodišče, je vtoževani znesek po nasprotni tožbi sledeč (obračun na dan 12. 04. 2002):

skupni dolg zapadlih in neplačanih obrokov do odstopa od pogodbe v višini 15.267,90 EUR;

zamudne obresti od zapadlih in neplačanih obrokov v višini 1.033,08 EUR;

nezapadle terjatve, ki zapadejo v plačilo po odstopu od pogodbe v višini 16.847,40 EUR;

minus diskont obresti v višini 393,06 EUR zaradi predčasne prekinitve pogodbe;

minus vrednost vozila 22.934,42 EUR;

Na dan 12. 04. 2002 je dolg tožeče stranke znašal 9.820,90 EUR. Z upoštevanjem zakonskih zamudnih obresti pa je dolg na dan 09. 09. 2004 znašal 12.754,01 EUR (priloga B18).

Upoštevaje trditve tožene stranke, je dolg tožeče stranke iz naslova škode v višini vsote (zapadlih in nezapadlih) leasing obrokov na dan 12. 04. 2002 znašal 32.755,32 EUR. Od tega zneska pa je potrebno odšteti zastarano terjatev sedmega obroka leasinga v višini 486,26 EUR (116.527,48 SIT). Skupaj z glavno terjatvijo pa so zastarale tudi obresti (369. člen ZOR), natančneje zakonske zamudne obrestmi od 29. 06. 2001 do 12. 04. 2002 v znesku 95,64 EUR (22.919,50 SIT; razvidno iz Priloge 1 te sodbe) (1). Tožeča stranka je v odgovoru na nasprotno tožbo poleg zastaranja terjatve na plačilo sedmega obroka leasinga ugovarjala tudi zastaranje terjatve v delu, ki se nanaša na plačilo osmega, devetega, desetega in enajstega zapadlega in neplačanega obroka leasinga. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je terjatev zastarana le glede sedmega obroka leasinga, saj je tožena stranka ostale zapadle in neplačane obroke, to je od osmega do enajstega obroka, očitno zapirala na način, da je vračunavala ocenjeno vrednost vrnjenega vozila. Le terjatev na plačilo sedmega obroka je, kot je razvidno iz priloge B18, ostala odprta. Da je omenjena terjatev zastarala, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, česar tožena stranka v pritožbi niti ne izpodbija.

Glede na to, da odškodnina leasingodajalcu škode, ki mu je nastala, ne sme presegati, je bilo potrebno v skladu s tretjim odstavkom 266. člen ZOR od vsote leasing obrokov odšteti vrednost predčasno vrnjenega predmeta leasinga. Tožena stranka je odštela vrednost vozila, kot jo je ocenil izvedenec V. K., to je 22.934,42 EUR. Tudi v pritožbi tožena stranka sicer vztraja pri upoštevanju tega izvedenskega mnenja, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v primeru izvedenskega mnenja izvedenca K. za predpravdno (s strani tožene stranke naročeno) strokovno mnenje. Kot tako pa ni dokaz (marveč del trditvenega gradiva tožene stranke) in ga sodišče tudi ni dolžno obravnavati kot dokaz. Predpravdnemu mnenju je tožeča stranka izrecno nasprotovala. Sodišče prve stopnje je zato na predlog strank izvedlo dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca za motorna vozila K. D. Slednji je vrednost vozila na dan 01. 02. 2002 ocenil na 29.576,74 EUR (7.087.771,00 SIT). Glede na to, da je izvedenec D. v izvedenskem mnenju odgovoril na vprašanje sodišča glede vrednosti vozila, naknadno pa je odgovoril tudi na vse pripombe tožene stranke, se je pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi nanj oprlo. Zato je od izračunane, še dolgovane vsote leasing obrokov v višini 32.173,42 EUR (zastarana terjatev je odšteta) kot vrednost vozila odštelo 29.576,74 EUR. Tako je ugotovilo, da je na dan 12. 04. 2002 dolg tožeče stranke do tožene znašal 2.596,68 EUR (622.268,40 SIT), in ne 9.820,90 EUR, kot to zatrjuje tožena stranka.

Nadalje je pritožbeno sodišče, glede na dejstvo, da je vtoževana glavnica izračunana na dan 09. 09. 2004, in upoštevaje določilo prvega odstavka 277. člena ZOR, ki določa, da dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti, z uporabo programa za izračun zakonskih zamudnih obresti Vrhovnega sodišča RS (2), izračunalo dolg tožeče stranke na dan 09. 09. 2004. Le-ta je znašal 3.888,64 EUR (931.873,97 SIT), od tega glavnica 2.596,68 EUR in obresti 1.291,96 EUR (priloga 2 te sodbe), torej ne 12.754,01 EUR, kot to zatrjuje tožena stranka.

Tožena stranka z nasprotno tožbo poleg glavnice izračunane na dan 09. 09. 2004 vtožuje še zakonske zamudne obresti od 09. 09. 2004 dalje do plačila. Določilo 279. člena ZOR določa, da od zapadlih, pa ne plačanih zamudnih obresti ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače ter da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo izplačilo. Vsled vsega zgoraj navedenega in upoštevaje določbo 279. člena ZOR je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremenilo (358. člen ZPP) tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo za:

2.596,68 EUR (3) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 622.268,40 SIT od 09. 09. 2004 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 2.596,68 EUR od 01. 01. 2007 dalje do plačila ter

1.291,96 EUR (4) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 309.605,29 SIT od 10. 11. 2004 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 2.596,68 EUR od 01. 01. 2007 dalje do plačila,

V ostalem, to je glede plačila 8.865,37 EUR (5) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09. 09. 2004 dalje do plačila ter glede plačila zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.291,96 EUR od 09. 09. 2004 do 09. 11. 2004, je pritožbeno sodišče skladno z določbo 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje potrdilo (1. točka izreka).

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka. O tem je, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, pritožbeno sodišče odločalo v sklopu odločanja o pritožbi tožeče stranke.

O pritožbi tožeče stranke

Tožeča stranka izpodbija stroškovno odločitev sodbe. V pritožbi navaja, da se je od 21. 04. 2009, to je od pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku (sodba in sklep VSL opr. št. I Cpg 133/2009 z dne 21. 04. 2009), postopek vodil izključno po nasprotni tožbi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili tako tožba kot nasprotna tožba zavrnjeni v podobni višini, zato je odločilo, da do trenutka pravnomočne odločitve o tožbi, to je do 21. 04. 2009, vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Glede nadaljnjih stroškov postopka pa je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi uspeha v pravdi (154. člen ZPP). Stroške pravdnega postopka je pritožbeno sodišče odmerilo, upoštevajoč vrednost spornega predmeta, Odvetniško tarifo in vrednost odvetniške točke. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče kot potrebne priznalo stroške pristopa na narok dne 09. 10. 2009 (250 točk), pristopa na narok dne 17. 09. 2010 (250 točk) in stroške za sestavo pritožbe z dne 09. 10. 2009 (625 točk). Upoštevaje 2% materialnih stroškov (10,32 EUR), 20% DDV in taksa za pritožbo v višini 255,08 EUR znaša nagrada pooblaščencu tožeče stranke 887,12 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče kot potrebne priznalo stroške pristopa na narok dne 09. 10. 2009 (200 točk) in pristopa na narok dne 17. 09. 2010 (200 točk). Upoštevaje 2% materialnih stroškov (3,67 EUR) in 20% DDV znaša nagrada pooblaščencu tožene stranke 224,72 EUR. Upoštevaje uspeh v pravdi (uspeh tožeče 69,5%, uspeh tožene 30,5%), se tožeči stranki odmerijo pravdni stroški v višini 616,55 EUR, toženi stranki pa v višini 68,54 EUR. Po pobotanju pravdnih stroškov je tožeča stranka upravičena do povrnitve 548,01 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Ker sta tako tožeča kot tožena stranka s svojima pritožbama le delno uspeli in bi bili upoštevaje njun uspeh upravičeni do povrnitve pritožbenih stroškov v podobni višini, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka (3. točka izreka).

(1) Po izračunu pritožbenega sodišča je dolg tožeče stranke iz naslova škode v višini vsote leasing obrokov na dan 12. 04. 2002 znašal 32.173,42 EUR.

(2) http://nsirius.sigov.si:8180/izo-web/spring/izracun;jsessionid=185B552781234 D95BE272719F6A62A58?execution=e1s1.

(3) Glavnica na dan 09. 09. 2002.

(4) Zakonske zamudne obresti od glavnice 2.596,68 EUR na dan 09. 09. 2004.

(5) Vtoževani znesek 12.754,01 EUR minus 2.596,68 EUR (glavnica na dan 09. 09. 2002) minus 1.291,96 EUR (zakonske zamudne obresti od glavnice 2.596,68 EUR na dan 09. 09. 2004) je 8.865,37 EUR.