Appeal dismissed; abstract nature of bank guarantees excludes fundamental contract disputes from 'first call' guarantees.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana dismissed the appellant's appeal and upheld the first-instance decision confirming a temporary injunction against bank guarantee payment. The appellant argued that fundamental contract defects between the client and the main contractor should block payment under a 'first call' guarantee, but the court rejected this. The court ruled that bank guarantees are abstract instruments where such underlying contract disputes do not apply, especially when the parties lack a direct legal relationship and no bad faith was shown.
Legislator headnote
AI generatedZakon o bančnih garancijah; Zakon o sodnem postopku: Bank guarantees are abstract instruments, meaning objections based on the underlying contract do not apply to 'first call' guarantees, and temporary injunctions are granted only in exceptional cases of bad faith.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Upnik sam krije svoje pritožbene stroške, dolžan pa je povrniti dolžniku stroške odgovora na pritožbo v znesku 61,40 EUR v 15 dneh.
[JEDRO]
Pravna narava bančne garancije je abstraktna, kar pomeni, da ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ ne pridejo v poštev. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko upnik in dolžnik nista bila v neposrednem pravnem razmerju (dolžnik je garant glavnega izvajalca V.) in ko obstoj napak iz temeljnega posla (med upnikom in V.) ni bil niti pogoj za vnovčenje kontra garancije (pač pa je zadostovalo le, da je investitor L. vnovčil s strani dolžnika izdano garancijo). Tudi sodna praksa izdajo začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) dopušča le izjemoma, samo v primerih, ki bi kazali na zvijačno ali nepošteno ravnanje upravičenca iz garancije ob vložitvi zahteve za vnovčitev.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Zg 47/2010 z dne 03. 09. 2010 izdano začasno odredbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku F. d.d. prepovedalo izplačilo zneska 1.216,97 EUR iz naslova bančne kontra garancije izdajatelja F. d.d. št. GD 6895/08 z dne 02. 06. 2008 v korist dolžnika N. d.d. Odločilo je še, da je upnik dolžan dolžniku povrniti njegove stroške v znesku 56,70 EUR.
Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in potrdi izdano začasno odredbo. Priglasil je tudi pritožbene stroške.
Dolžnik je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim razlogom in predlagal višjemu sodišču, da pritožbo upnika zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Priglasil je stroške odgovora na pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je F. d.d. kot kontra garant s kontra garancijo, katere prepoved vnovčenja je predmet tega postopka, nepreklicno in brezpogojno zavezal, da bo na prvi pisni poziv dolžnika, ne glede na ugovore upnika - naročnika garancije ali tretjih oseb, plačal 0,70 % vsakega zneska, ki ga bo dolžnik plačal iz naslova ali v zvezi z garancijo št. 366000819/06, izdano po naročilu družbe V. d.d. Pravilno je tudi ugotovilo, da je bil s plačilom dolžnika družbi L. po garanciji št. 366000819/06 izpolnjen edini pogoj, poleg poziva upravičenca, določen za obveznost izplačila po kontra garanciji.
Pravna narava bančne garancije je abstraktna, kar pomeni, da ugovori iz temeljnega posla v primeru garancije „brez ugovora“ oziroma „na prvi poziv“ ne pridejo v poštev. Še zlasti to velja v konkretnem primeru, ko upnik in dolžnik nista bila v neposrednem pravnem razmerju (dolžnik je garant glavnega izvajalca V.) in ko obstoj napak iz temeljnega posla (med upnikom in V.) ni bil niti pogoj za vnovčenje kontra garancije (pač pa je zadostovalo le, da je investitor L. vnovčil s strani dolžnika izdano garancijo). Tudi sodna praksa izdajo začasne odredbe (na prepoved izplačila zneska po garanciji) dopušča le izjemoma, samo v primerih, ki bi kazali na zvijačno ali nepošteno ravnanje upravičenca iz garancije ob vložitvi zahteve za vnovčitev. Takšne zlorabe pravic oziroma zvijačnega ravnanja dolžnika kot upravičenca iz kontra garancije pa upnik v postopku na prvi stopnji ni izkazal.
Pritožbeni razlogi tako niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
Ker s pritožbo ni uspel, je upnik dolžan sam nositi svoje pritožbene stroške, dolžan pa je povrniti dolžniku stroške odgovora na pritožbo po odmerjenem stroškovniku.