Appeal allowed; court rejected adding property protection claim to possession disturbance suit due to procedural mismatch.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, vacated the first-instance judgment, and remanded the case for further proceedings. The lower court had permitted the plaintiff to add a claim for protection of property rights to an existing action for disturbance of possession, arguing it was practical for final resolution. The defendants argued this violated procedural rules because the two claims require different types of proceedings under Slovenian law. The court ruled that since the claims lack identical procedural bases, the amendment was impermissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generatedArticle 182 of the Code of Civil Procedure; A plaintiff cannot cumulatively assert claims with different procedural bases in a single action, nor can a subsequent amendment be permitted if the initial cumulation was invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo spremembo tožbe, ki jo je tožnik spremenil tako, da poleg primarnega zahtevka zaradi motenja posesti uveljavlja podrejeni zahtevek iz naslova pravice oziroma zaradi prepovedi vznemirjanja lastninske pravice. Spremembo tožbe je dovolilo z utemeljitvijo, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Proti sklepu se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da je postopek zaradi motenja posesti poseben postopek, ki zahteva posebno prednostno obravnavo. Sedaj dovoljeni podredni zahtevek pa predstavlja zahtevek, ki se obravnava v drugem postopku in je lahko le predmet posebne obravnave.
Pritožba je utemeljena.
V 182. členu Zakona o pravdnem postopku je določeno, da lahko tožeča stranka v eni tožbi uveljavlja več zahtevkov zoper isto toženo stranko, če imajo vsi zahtevki isto dejansko in pravno podlago. V konkretnem primeru zahtevek za motenje posesti nima iste pravne podlage, kot zahtevek za varstvo lastninske pravice. Nadalje je določeno, da če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka. Enako velja tudi za primer, ko gre za uveljavljanje primarnega in podrednega tožbenega zahtevka. Navedena določba velja za začetno kumulacijo zahtevkov (ob vložitvi tožbe), kot tudi za naknadno komulacijo (ko tožnik prvemu zahtevku med postopkom doda nov zahtevek). Če ni dopustna začetna komulacija, tudi naknadna ni.
V konkretnem primeru je tožnik vložil tožbo zaradi motenja posesti. Postopek o pravdah zaradi motenja posesti je umeščen v tretji del Zakona o pravdnem postopku, ki ureja posebne postopke, tožba za varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem pa je tožba, ki se obravnava v rednem postopku. Ker torej za oba uveljavljana zahtevka ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče spremembe tožbe ne bi smelo dovoliti.
Glede na spredaj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.