Supreme Court dismisses administrative appeal as inadmissible because the legal representative lacked a required bar exam qualification.

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker je v obravnavani zadevi pritožnica pritožbo vložila po zakonitem zastopniku (pritožbo naj bi po pojasnilu pritožnice sicer sestavila pooblaščenka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa pritožbe ni podpisala), ki ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke - pritožnice zoper sklep Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS (v nadaljevanju: Agencija) z dne 22. 4. 2009. Zoper navedeni sklep, ki je bil pritožnici vročen 31. 12. 2009, je tožnica dne 15. 1. 2011 po pošti priporočeno vložila pritožbo po svojem zakonitem zastopniku. Dne 2. 2. 2010 je pritožnica po pošti priporočeno poslala pooblastilo za vložitev pritožbe po pooblaščenki in dokazilo, da ima opravljen pravniški državni izpit, s pojasnilom, da je vloženo pritožbo sestavila pooblaščenka, podpisal pa jo je zakoniti zastopnik.

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/2007 z dne 4. 12. 2008 ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Ta pa v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če ima opravljen pravniški državni izpit.

4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice. Ker je v obravnavani zadevi pritožnica pritožbo vložila po zakonitem zastopniku (pritožbo naj bi po pojasnilu pritožnice sicer sestavila pooblaščenka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa pritožbe ni podpisala), ki ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je pritožbo, ki jo vloži stranka, ki je pravna oseba, po svojem zakonitem zastopniku, pri presoji postulacijske sposobnosti namreč treba šteti za pritožbo stranke. Niti ZUS-1 niti ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v pritožbenem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk: sposobnost biti stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP), procesne sposobnosti (drugi odstavek 81. člena ZPP) in omejitev pri izbiri pooblaščenca (88. člen ZPP).

6. Ker je bila po navedenem pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima, jo je Vrhovno sodišče na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.