Supreme Court dismisses appeal as it concerns third parties, not the appellant's own legal interest.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Z vprašanjem, ki se ne nanaša na revidentov pravni položaj, temveč na položaj drugih oseb, revident ne varuje svoje pravice oziroma pravne koristi, temveč (procesne in) pravne koristi drugih oseb. Zato takšno vprašanje ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, njegovo načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Zatrjuje, da je revizija dovoljena, ker so izpolnjeni pogoji za dovoljenost po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne enote Kranj z dne 8. 5. 2008, v 2. točki izreka pa zavrnilo zahtevo revidenta in prizadete stranke za povrnitev stroškov. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v k. o. Š. na podlagi Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN ter Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru kot urejene evidentiral meje (del meje) tam navedenih parcel. Tožena stranka je revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnila s svojo odločbo z dne 15. 12. 2008. V postopku evidentiranja mej je kot lastnik nekaterih parcel, katerih meje so se urejale, sodeloval tudi revident.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v sklepu Up-858/2008-8 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je treba po dikciji ZUS-1 in po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 288/2009, X Ips 684/2007, X Ips 777/2007) ter ob primerni uporabi 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, presojati glede na vsebino zadeve.

6. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali imata A.A. in B. B. kot imetnika zemljiškoknjižno vpisane pravice prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini, ki je predmet postopka urejanja in evidentiranja meje, na podlagi določbe 11. člena ZEN in 43. člena Zakona o upravnem postopku - ZUP status stranskega udeleženca v postopku ureditve meje.

7. V obravnavanem primeru vsebina zadeve ni presoja procesnega položaja S. in J. M. v postopku urejanja meje, temveč revidentov procesni položaj in njegove pravice v tem postopku. Pomembnost pravnega vprašanja za rešitev konkretnega spora je treba presojati skozi prizmo vsebine zadeve in od tu izhajajočega revidentovega pravnega interesa za revizijo, ki pa ga po presoji Vrhovnega sodišča v izpostavljenem vprašanju ni moč zaslediti. Revident v reviziji namreč navaja, da sta A.A. in B. B. (in ne revident) imetnika v zemljiški knjigi vknjižene pravice prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine. Revident pomembnost pravnega vprašanja veže prav na vprašanje, ali takšna pravica v skladu z 11. členom ZEN in 43. členom ZUP daje navedenima osebama pravico do udeležbe v postopku urejanja meje. Z vprašanjem, ki se nanaša na procesni položaj A.A. in B. B. in ne na revidentov pravni položaj, pa revident ne varuje svoje pravice oziroma pravne koristi, temveč (procesne in) pravne koristi drugih oseb (A.A. in B. B.). Navedeno vprašanje zato ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, njegovo zgolj načelno obravnavanje pa presega revidentov pravni interes v obravnavani zadevi, zato ga Vrhovno sodišče ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Ker revident ni izkazal nobenega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

9. Revident sam trpi svoje stroške tega postopka v skladu s 165. v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.