Appeal dismissed; permit to enforce administrative act does not allow administrative litigation under ZUS-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.

Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa tudi ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke glede uporabe prizidka ali opravljanja dejavnosti v njem odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpektorjevo odločbo z dne 25. 1. 2006, s katero je bila (poleg dolžnosti odstraniti nelegalne gradnje in vzpostavitve prejšnjega stanja), odrejena tudi prepoved uporabe in prepoved opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v prizidku. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, se ta obveznost le prisilno izvršuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 23. 3. 2007. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe je organ prve stopnje ugotovil, da je tretja alineja 4. točke izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 25. 1. 2006, s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu v zadevi uporabe prizidka k baru A. na naslovu ... odrejena prepoved uporabe ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, postala izvršljiva dne 28. 1. 2006 in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka sklepa); če zavezanec takoj po vročitvi sklepa ne bo izpolnil navedene obveznosti, se bo kot prisilno sredstvo uporabila denarna kazen v znesku 3.000,00 EUR (2. točka izreka); pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (3. točka sklepa). Pritožbo zoper v tem upravnem sporu izpodbijani sklep je tožena stranka zavrnila s svojo odločbo z dne 25. 4. 2007.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3. V pritožbi tožnik uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa tako spremeni, da tožbi ugodi in stroške postopka naloži toženi stranki, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe dopustna. Sklicuje se na sklepa Ustavnega sodišča Up 167/99 in Up 395/04 ter na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 655/2002 ter na sklep Vrhovnega sodišča I Up 649/2007. S sklepom o dovolitvi izvršbe je bilo odločeno o pravici oziroma obveznosti posameznika.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija sklep, v katerem je bilo ugotovljeno, v katerem delu je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva, določen pa je bil tudi način njene izvršbe.

7. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu. Sodišče prve stopnje je torej določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1, po kateri se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, v obravnavani zadevi uporabilo pravilno.

8. Z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. Vsebinsko je bilo o pravici oziroma obveznosti tožeče stranke glede uporabe prizidka ali opravljanja dejavnosti v njem odločeno z izvršilnim naslovom, to je inšpektorjevo odločbo z dne 25. 1. 2006, s katero je bila (poleg dolžnosti odstraniti nelegalne gradnje in vzpostavitve prejšnjega stanja), odrejena tudi prepoved uporabe in prepoved opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v prizidku. S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga tožnik s tožbo izpodbija, se ta obveznost le prisilno izvršuje. Ko pa je bil postopek, s katerim se je poseglo v zavezančeve pravice, končan, in je izvršilni naslov dokončen, pa zoper dokončni sklep o dovolitvi izvršbe ni možno več začeti upravnega spora, saj se v obravnavanem primeru s tem sklepom ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke.

9. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Sklepa Ustavnega sodišča in sodba Vrhovnega sodišča, ki jih navaja tožnik v pritožbi, so bili izdani v času veljavnosti Zakona o upravnem sporu (ZUS), zato zaradi spremembe postopka v upravnem sporu (z uveljavitvijo ZUS-1) ne morejo biti podlaga za presojo zakonitosti odločitev, ki so bile sprejete na podlagi ZUS-1. V zadevi I Up 649/2007 pa je bil presojen problem povezanosti sproženega upravnega spora in zahtevane začasne odredbe, ne pa problem predmeta upravnega spora.

10. Glede na navedeno so neutemeljene tožnikove pritožbene navedbe, da je bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice in pravne koristi. Sicer pa tožnik niti ni določno pojasnil, v katere pravice naj bi mu bilo poseženo.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

12. Ker je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 sama trpi stroške pritožbenega postopka.