Appointment of an acting director is an act of political discretion, not an administrative act subject to judicial review.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici, saj je z izpodbijanim sklepom do imenovanja direktorja, vendar največ za dobo enega leta, imenovala vršilko dolžnosti direktorice. Izpodbijani sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice nima narave upravnega akta iz drugega člena ZUS-1, temveč je to akt iz 3. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Izpodbijani sklep, s katerim je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, je akt politične diskrecije, zato ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo tožbo z dne 20. 6. 2008, s katero je tožnik zahteval, da se za ničnega izreče sklep tožene stranke z dne 28. 7. 1994, s katerim je ta imenovala vršilko dolžnosti direktorice Sklada ... Z drugo točko izreka je zavrnila zahtevo tožnika za združitev postopka z zadevo U 344/2008.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

3. Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Zatrjuje, da je tožba pravočasna in da je izpodbijani sklep upravni akt. Sklicuje se tudi na upravni spor U 344/2008. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za upravno zadevo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS 1 (Ur. l. RS, št. 105/2006). Upravni akti so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena ZUS-1: to so upravne odločbe in drugi javnopravni enostranski, oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Značilnost upravnih aktov glede na navedeno določbo ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje takega akta.

7. ZUS-1 v 3. členu vsebuje negativno definicijo upravnega akta. Po navedeni določbi niso upravni akti tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo z izvrševanjem svojih ustavnih pristojnosti in tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil.

8. Z izpodbijanim sklepom tožena stranka ni odločila o tožnikovi pravici, saj je z izpodbijanim sklepom do imenovanja direktorja, vendar največ za dobo enega leta, imenovala vršilko dolžnosti direktorice. Izpodbijani sklep o imenovanju vršilke dolžnosti direktorice nima narave upravnega akta iz drugega člena ZUS-1, temveč je to akt iz 3. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ne vsebuje nobene vsebinske odločitve o kakršnikoli tožnikovi materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ta akt pa tudi ni bil izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije tožene stranke. Izpodbijani sklep, s katerim je bila imenovana vršilka dolžnosti direktorice, je akt politične diskrecije, zato ne more biti predmet meritornega odločanja v upravnem sporu.

9. Ker torej izpodbijani sklep ni upravni akt in tudi ne drug akt, ki bi bil lahko predmet upravnega spora, je Vrhovno sodišče pritrdilo takšni pravilni presoji in odločitvi prvostopnega sodišča na tej podlagi pravočasnost tožbe zato v tem primeru niti ni odločilna. Pritožbeni ugovori zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.