Appeal dismissed because a party without a lawyer cannot file a retrial request without proving legal qualification.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, tako da se predlog za obnovo postopka, ki ga vloži stranka sama, ne da bi izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za obnovo postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo ustavno pravico tožene stranke na pravično in enakopravno sojenje. Obe sodišči Delovno sodišče v Mariboru in Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je zavrnilo pritožbo tožene stranke nista upoštevala bistvenega dejstva, da tožnik ni bil materialno oškodovan pa tudi država ne. S tožnikom je tožena stranka sklenila ustni dogovor, da mu namesto regresa plačuje stanarino. To obveznost je tožena stranka izpolnjevala dokler je bil tožnik pri njej zaposlen. Dogovor, da namesto regresa tožena stranka plačuje stanarino je vsekakor legalen in pravno veljaven in ni pogoj, da bi takšen dogovor moral biti v pisni obliki. Zakon o delovnih razmerjih, po mnenju tožene stranke, ne vsebuje jasne določbe o omejitvi razpolaganja strank v zvezi z pravico do regresa za letni dopust. Tožena stranka predlaga, da se sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka razveljavi in da se obnova postopka dovoli.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava, ob upoštevanju 366. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, pri tem pa še pripominja, da je v vsakem primeru bilo potrebno predlog za obnovo postopka zavreči, saj je predlog za obnovo postopka nedovoljen. Predlog za obnovo postopka se poda vselej pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji. V 398. členu ZPP je določeno, da prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka, zavrže s sklepom predsednik senata, brez naroka.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, po določbi četrtega odstavka istega člena pa jih lahko opravlja stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Po prvem odstavku 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP. Torej stranka, ki nima odvetnika, lahko vloži revizijo le, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Če vloži obnovo postopka stranka sama in pri tem ne izkaže, hkrati z vložitvijo predloga za obnovo postopka, da ima opravljen pravniški državni izpit mora sodišče prve stopnje predlog za obnovo postopka zavreči, ker ga ni vložila prava stranka. Stranka namreč lahko opravi to dejanje le preko odvetnika.

Glede na to, da je predlog za obnovo postopka vložila tožena stranka – Š.I. s.p., ne da bi hkrati predložil dokazilo o opravljenem pravniškem pravosodnem izpitu, je že iz tega razloga sodišče prve stopnje moralo predlog za obnovo postopka zavreči.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, čeprav iz drugega razloga, zato je sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).