Supreme Court dismisses appeal; void contract requires both objective and subjective undue influence elements.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Za ničnost pogodbe zaradi oderuštva morata biti kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element. Zato za zavrnitev revizije zadostuje presoja, da ni podan objektivni element oderuške pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 4. 6. 2001 glede nepremičnin, vpisanih v vl. št. 2171 k. o. ..., in na izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila ter podredni tožbeni zahtevek za razveljavitev iste prodajne pogodbe in na izstavitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila (kot sta zahtevka podrobneje opredeljena v izreku prvostopenjske sodbe). Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je treba razlikovati finančno stisko, ko se najema kredit, od stiske, ko se (dolžnikom) prodaja streha nad glavo, in trdi, da so razlogi drugostopenjske sodbe v nasprotju z dokazi v spisu. Vztraja, da je prodajna pogodb z dne 4. 6. 2001 nična, ker gre za oderuško pogodbo. Ob njeni sestavi je bila v zelo veliki finančni stiski, mož je bil brez zaposlitve, sama pa je prejemala nizko plačo in preživljala dva šoloobvezna otroka. Oba z možem sta bila tudi bolna. Točne vsebine pogodbe ni poznala. Toženec ji je zatrjeval, da bo kupil samo gospodarski del nepremičnine. S cenilcem pa se je dogovoril, da je bila ocenjena vrednost nepremičnine nizka, in je tako za vrednost 20 % nepremičnine dobil celo nepremičnino. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijska navedba, da so razlogi drugostopenjske sodbe v nasprotju z dokazi v spisu, ne predstavlja argumentiranih in konkretiziranih trditev o relevantnih procesnih kršitvah, zato revizijsko sodišče glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbijane odločbe ne sme preizkusiti (primerjaj 371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Z revizijo zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP tudi ni mogoče izpodbijati popolnosti in pravilnosti dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče ne sme upoštevati trditev tožnice, ki skušajo dejanske ugotovitve obeh sodišč spremeniti.

7. V reviziji tožnica izpodbija (le) odločitev o zavrnitvi primarnega zahtevka na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 4. 6. 2001 (ki jo je kot prodajalka sklenila s tožencem kot kupcem v obliki notarskega zapisa za nepremičnine, vpisane pod vl. št. 2717 k. o. ... za kupnino 5,013.154,00 SIT), ker naj bi šlo za oderuško pogodbo.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, in na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano, izhaja, da je tožnica 27. 8. 1993 z SKB banko sklenila posojilno pogodbo za znesek 3,000.000,00 SIT. Ker tožnica ni odplačevala svojih kreditnih obveznosti, je SKB banka 14. 5. 1998 zoper njo vložila predlog za izvršbo s prodajo nepremičnine, vpisane pod vl. št. 2717 k. o. .... Omenjeno nepremičnino je sodni izvedenec I. G. ocenil na 5,013.154,00 SIT, tožnica pa zoper njegovo cenitev ni ugovarjala. Toženec je imel interes, da bi kupil (zastavljene) nepremičnine, vpisane pod vl. št. 2717 k. o. ..., ker je (tam) želel imeti bife. Zato je 1. 6. 2001 z SKB banko sklenil pogodbo o odstopu terjatve, s katero je odkupil celotno terjatev SKB banke do tožnice, ki je 24. 4. 2001 znašala 15,489.592,90 SIT, za ceno 5,013.154,00 SIT. S prodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa 4. 6. 2001 pa je tožnica kot prodajalka z upoštevanjem pogodbe o odstopu terjatve prodala tožencu kot kupcu svoj nepremičninski delež nepremičnin, pripisanih k vl. št. 2717 k. o. ..., za kupnino 5,013.154,00 SIT, toženec pa se je (hkrati) odpovedal kakršnimkoli zahtevkom do tožnice iz naslova terjatve, ki jo je prevzel od SKB banke.

9. Po 141. členu Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR (ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) je pogodbo mogoče opredeliti za oderuško (in nično), če so ob njeni sklenitvi kumulativno izpolnjene naslednje predpostavke: obstajati mora očitno nesorazmerje med vrednostima izpolnitve in nasprotne izpolnitve (objektivni element), to nesorazmerje pa mora biti posledica ravnanja okoriščenca, ki se kaže v zlorabi neugodnega položaja sopogodbenika, to je njegove stiske ali težkega premoženjskega stanja, neizkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti (subjektivni element).

10. Bistvena ugotovitev za odločitev v tej zadevi je, da se je toženec v prodajni pogodbi z dne 4. 6. 2001 (tudi) odpovedal kakršnimkoli zahtevkom do tožnice iz terjatve, ki jo je prevzel od SKB banke. Ker je terjatev zoper tožnico po pogodbi o odstopu terjatve znašala 15,489.592,90 SIT, je pravilen zaključek sodišč, da je imel toženec zoper tožnico dejansko terjatev v višini 15,489.592,90 SIT (in ne le v višini 5,013.154,00 SIT), ki je s sklenitvijo prodajne pogodbe 4. 6. 2001 v celoti prenehala. Ob takšni ugotovitvi pa ni (več) podano očitno nesorazmerje med vrednostima izpolnitve in nasprotne izpolnitve. V obravnavani zadevi tožnica tako ni izkazala (že) objektivnega elementa oderuške pogodbe.

11. Za zavrnitev revizije zadostuje presoja, da ni podan objektivni element oderuške pogodbe. Za ničnost pogodbe zaradi oderuštva morata biti namreč kumulativno podana tako objektivni kot subjektivni element. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da je toženec v obravnavnem primeru le uveljavil zakonsko možnost za pridobitev nepremičnine, ki je bila pod hipoteko, in da ni zasledoval cilja izkoristiti tožnico, je glede na dejanske ugotovitve pravilno, vendar le dodano. Odločitev obeh sodišč o zavrnitvi (primarnega) tožbenega zahtevka se tako izkaže za pravilno.

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).