Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 132/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.132.2011 AI generated

Supreme Court dismisses appeal against involuntary psychiatric detention for refusing food and medication.

Case Number Sklep II Ips 132/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal, upholding the lower court's decision to detain her involuntarily in a psychiatric ward. The applicant argued that the proceedings were too long and the court's reasoning insufficient regarding her refusal of food, drink, and medication. The court found that her bipolar disorder and refusal to eat or take drugs created an immediate threat to her health, satisfying the legal criteria for involuntary treatment under the Mental Health Act.

Legislator headnote

AI generated

39. člen ZDZdr; Involuntary psychiatric detention is lawful when a person with severe mental illness endangers their own health by refusing food, drink, or medication, provided no less restrictive alternative exists.

Keywords

AI generated
involuntary psychiatric detention refusal of food and drink mental health act bipolar disorder immediate health threat less restrictive alternative procedural review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Odklanjanje hrane in pijače in s tem ogrožanje lastnega zdravja ter nekritičen odnos nasprotne udeleženke do jemanja zdravil sta vodila k odločitvi sodišča, da se nasprotno udeleženko za mesec dni zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Ob odločitvi so bili pogoji iz 39. člena ZDZdr izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi določb Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/08, v nadaljevanju ZDZdr) odločilo, da je bil sprejem nasprotne udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez sklepa sodišča, ki ga je izvedla predlagateljica, utemeljen, in da se nasprotno udeleženko zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom predlagateljice še do 4. 4. 2011.

2. Zoper takšno odločitev se je pritožila nasprotna udeleženka, sodišče druge stopnje pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga nasprotna udeleženka revizijo iz vseh revizijskih razlogov in predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njeni pritožbi ugodi. Meni, da je postopek pred sodiščem druge stopnje trajal predolgo. Navaja, da ne v spisu, ne v odločbah sodišč ni objektivnih podatkov o tem, da so izpolnjeni pogoji za takšno odločitev. Nasprotna udeleženka poudarja, da se višje sodišče le sklicuje na izvedensko mnenje in izpoved priče T. K. ter podaja subjektivno oceno o njenem gostobesednem opisovanju dogodkov, čeprav je sploh ni videlo. Opozarja, da je izvedenec ocenil le, da je nepredvidljiva, to pa še ni razlog za pridržanje, saj mora biti ogrožanje sedanje in dejansko. Meni, da je obrazložitev sodišča druge stopnje preskopa, saj gre za tako hud poseg v osebnostne pravice, da bi morala biti ocena o tem, da so pogoji izpolnjeni, natančno in temeljito obrazložena.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Po 39. členu ZDZdr je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Nasprotna udeleženka pravilno opozarja, da gre za tako hud poseg v osebnostne pravice posameznika, da mora sodišče obstoj zgoraj navedenih pogojev natančno ugotoviti in nato svojo oceno v odločbi tudi obrazložiti. Res je, da je odločba sodišča druge stopnje zelo skromna in bi bilo s stališča spoštovanja posameznikove osebnosti korektno, da bi sodišče na pritožbene navedbe odgovorilo tako, da bi ponovilo ključne ugotovitve sodišča prve stopnje in zlasti izpostavilo bistveni del obrazložitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na ugotovitev obstoja pogojev za sprejem odločitve. Vendar Vrhovno sodišče ocenjuje, da ni utemeljen očitek, da je obrazložitev sodišča druge stopnje pomanjkljiva do te mere, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 107/10, v nadaljevanju ZPP), ki se v nepravdnem postopku smiselno uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88, v nadaljevanju ZNP). Sodišče druge stopnje je o pritožbi tudi odločilo v treh dneh od prejema pritožbe.

7. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je pri nasprotni udeleženki podana bipolarna motnja v fazi jezave manije, da je opustila jemanje zdravil, zaradi česar je po oceni izvedenca njeno ravnanje nepredvidljivo, zdravstveno stanje pa bi se brez zdravljenja še poslabšalo. Na podlagi zaslišanja sina nasprotne udeleženke je ugotovilo, da nasprotna udeleženka odklanja hrano in pijačo, da je zaradi tega sestradana in dehidrirana in da je prejšnjič, ko je opustila jemanje zdravil, skušala zažgati stanovanje. Prav odklanjanje hrane in pijače in s tem ogrožanje lastnega zdravja ter nekritičen odnos nasprotne udeleženke do jemanja zdravil sta vodila sodišče prve stopnje k odločitvi, da se nasprotno udeleženko za mesec dni zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Sodišče druge stopnje je tako pravilno odločilo, da navedene ugotovitve temeljijo na izvedenih dokazih, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, in da je na podlagi takšnih ugotovitev tudi pravilna ocena, da so bili ob odločitvi pogoji iz 39. člena ZDZdr izpolnjeni.

8. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).