Joint investment in separate property requires substantial change to identity to create new property rights.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

V skladu z ZTLR so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega od zakoncev stvarnopravne posledice le, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku tožnika, da spadajo v skupno premoženje stanovanjska hiša, hlev z garažo, dva silosa, garaža za kmetijske stroje, mlekarna s kletjo, svinjska kuhinja in kozolec ter da je njegov solastniški delež na nepremičninah parc. št. 1018/2 in 1019/3, obe k.o. ..., ¾, na nepremičnini parc. št. 1001, k.o. ..., pa ½. V preostalem je zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke v celoti ugodilo in zavrnilo zahtevek tožnika še v preostalem delu. Presodilo je, da je zahtevek nesklepčen.

3. Revizijo vlaga tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da se drugostopenjska sodba razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje upoštevalo prepozen odgovor na tožbo. Povzemanje pritožbe toženke, v kateri se je sklicevala tudi na navedbe v odgovoru na tožbo, še ne pomeni, da je sodišče druge stopnje pri odločitvi te navedbe tudi upoštevalo. Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje namreč jasno izhaja, da sodišče druge stopnje pri odločitvi ni upoštevalo navedb iz odgovora na tožbo.

7. Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava. Zahtevki tožnika, da spadajo v skupno premoženje posamezne zgradbe na nepremičninah ter s katerimi zahteva ugotovitev ¾ oziroma ½ solastniškega deleža na posameznih nepremičninah, so nesklepčni.

8. Tožnik namreč ni postavil zadostnih trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da nepremičnini parc. št. 1018/2 in 1019/3, obe k.o. ..., predstavljata skupno premoženje strank. Tožnik zatrjuje le, da sta bili nepremičnini pridobljeni v času zakonske zveze, ne pojasni pa vira financiranja. V skupno premoženje namreč ne spadajo vse stvari, ki so pridobljene v času zakonske zveze, temveč le tiste, ki so pridobljene z delom (51. člen Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Prav tako trditve tožnika, da je na nepremičnini parc. št. 1001, k.o. ..., ki spada v posebno premoženje toženke, zgradil garažo za kmetijske stroje in dva silosa, ne omogočajo zaključka, da bi to nepremičnino lahko šteli za novo stvar, na kateri bi imel tožnik stvarnopravna upravičenja. Večinska sodna praksa je namreč uveljavila rešitev, da so imela v skladu z Zakonom o temeljnih lastninskopravnih razmerjih skupna vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca stvarnopravne posledice le, če so dela, izvedena v času zakonske zveze, spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar. Da bi lahko sodišče presojalo morebitno utemeljenost zahtevka po tej podlagi, bi moral tožnik zatrjevati, da je zaradi navedenih vlaganj nastala nova stvar. Da bi pridobil te nepremičnine še na katerikoli drugi pravni podlagi, pa tožnik ne zatrjuje.

9. Tožnik zahteva tudi ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje posamezne zgradbe. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je zgradba sestavina nepremičnine, ki v skladu z načelom specialnosti (7. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ) in načelom povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ) ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Zato ni možen zahtevek na ugotovitev, da spada v skupno premoženje zgradba, kot to zahteva tožnik, temveč le zahtevek, s katerim se ugotavlja, da spada v skupno premoženje zemljišče, na katerem stoji ta zgradba.

10. Revizijsko sodišče pri tem še pojasnjuje, da stranka pri oblikovanju zahtevka ni vezana na napotitveni sklep (nepravdnega) sodišča.(1) Stranka se tako v opravičilo nesklepčno postavljenemu zahtevku ne more sklicevati na napotitveni sklep sodišča, kot to smiselno izhaja iz navedb tožnika v reviziji.

11. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbi VS RS II Ips 803/2007 z dne 25. 2. 2010 in II Ips 443/2008 z dne 4. 2. 2010.