Legislator Case Law & Legislation
Sodba VIII Ips 191/2009 ECLI:SI:VSRS:2011:VIII.IPS.191.2009 AI generated

Slovenian Supreme Court dismissed appeal for new expert witness due to lack of reasonable grounds beyond dissatisfaction.

Case Number Sodba VIII Ips 191/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a second-instance decision denying a request for a new expert witness. The appellant argued that the existing orthopedic expert's report was flawed and violated the principle of adversarial proceedings, yet the court found the original report complete and consistent with medical records. The court held that mere dissatisfaction with an expert's findings does not constitute a reasonable ground for appointing a new one, especially when the appellant could have requested a written supplement or cross-examination.

Legislator headnote

AI generated

371. člen ZPP; 339. člen ZPP; 287. člen ZPP; 378. člen ZPP: An appeal for the appointment of a new expert witness is inadmissible unless there are reasonable grounds beyond the party's mere dissatisfaction with the original expert's findings.

Keywords

AI generated
expert witness appointment reasonable grounds requirement adversarial proceedings violation medical disability assessment supreme court review ZPP appeal procedure cross-examination rights

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009
odločba II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca utemeljeno ni ugodilo. Ustrezno je pojasnilo, da je izvedensko mnenje dr. K. popolno in strokovno natančno, skladno z mnenjem invalidske komisije I. in II. stopnje, ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti potreba, da sodišče v pravdi angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke, utemeljena z razumnimi razlogi; zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog. Takšno stališče velja tudi za obravnavani spor, še zlasti, ker bi lahko tožnik, če je menil, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, predlagal pisno dopolnitev tega mnenja ali zaslišanje izvedenca dr. K..

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločba tožene stranke z dne 11. 5. 2006, da se ugotovi, da je tožnik invalid I. kategorije invalidnosti od 28. 9. 2005 dalje in da mu je tožena stranka dolžna odmeriti invalidsko pokojnino, do odmere pa plačevati mesečno akontacijo. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je postavilo tudi izvedenca ortopeda dr. K., je presodilo, da je bil tožnik glede na svoje zdravstveno stanje pravilno razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, s pravico do premestitve na drugo delovno mesto.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni ugodilo njegovemu predlogu za postavitev drugega izvedenca ortopeda (s pritegnitvijo nevrologa) in izvedenca za medicino dela in športa. S tem mu je bilo onemogočeno izvajanje dokazov v svojo korist in kršeno načelo kontradiktornosti. Sodišče se je postavilo v vlogo izvedenca in samo ocenjevalo strokovnost izvedenskega mnenja. V izvedenskem mnenju dr. K. so bile takšne pomanjkljivosti, da jih z njegovim zaslišanjem ne bi bilo mogoče odpraviti. Ugotovitve izvedenca so v nasprotju z medicinsko dokumentacijo (o tem, ali je zdravljenje tožnika končano). Ocena izvedenca o možnosti odprave zdravstvenih težav z operativnim posegom je v nasprotju z izvidom prim. V. z dne 5. 11. 2004. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji).

6. Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka postavilo izvedenca ortopeda dr. K. in odločitev med drugim oprlo na njegovo izvedensko mnenje. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bila podana, ker sodišče ni postavilo novega izvedenca ortopeda (s pritegnitvijo nevrologa) in izvedenca medicine dela in športa (prvi odstavek 339. člena v zvezi z 254. členom ZPP). Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, revident namreč ni dokazal, da je zavrnitev tega dokaznega predloga vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.

7. Očitek, da je izvedensko mnenje dr. K. pavšalno in da ta ni odgovoril na konkretna vprašanja, je zmoten. Sodišče druge stopnje je pravilno ocenilo, da vsebina izvedenskega mnenja v celoti omogoča presojo tožnikove delovne zmožnosti, na katera zastavljena vprašanja izvedenec ni odgovoril, pa revizija ne pojasni.

8. Revizija neutemeljeno navaja, da je izvedensko mnenje v nasprotju z medicinsko dokumentacijo, ker je po izvedenčevi oceni večina napak na tožniku operativno odpravljena (pravilno: odpravljiva), medtem ko je glede na ugotovitev invalidske komisije zdravljenje tožnika končano. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da so za odločitev bistvenega pomena tista dejstva o zdravstvenem stanju, ki omogočajo presojo o tem, ali je pri tožniku podana popolna izguba delovne zmožnosti. Kot je pravilno ocenilo, glede teh dejstev ni odstopanj med izvedenskim mnenjem in medicinsko dokumentacijo, izvedenec pa je tudi v celoti soglašal z mnenjem invalidske komisije (torej z uvrstitvijo tožnika v III. kategorijo invalidnosti s predlaganimi razbremenitvami pri delu). Zmoten je tudi revizijski očitek, da je ocena izvedenca o možnosti odprave tožnikovih zdravstvenih težav z operacijami v nasprotju z izvidom prim. V. z dne 5. 11. 2004. Ta je podal mnenje, da pri tožniku ni mogoče zagotoviti celovite stabilnosti kolena z operativnim posegom, pri čemer iz izvida izhaja, da se mnenje prim. V. nanaša na levo koleno. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da sta po oceni izvedenca rešljivi z operativnim posegom težja utesnitev karpalnih kanalov in poškodba notranjega meniskusa desnega kolena, medtem ko operativnega posega levega kolena izvedenec ni omenil. Drugostopenjska ugotovitev, da izvedensko mnenje ni v nasprotju z izvidom prim. V., je zato pravilna.

9. Tožnik se v postopku na prvi stopnji ni strinjal z izvedenskim mnenjem dr. K.. Zatrjeval je (vsebinsko podobno kot v reviziji), da ima le-to pomanjkljivosti, ter predlagal postavitev novega izvedenca ortopeda (s pritegnitvijo nevrologa) in izvedenca medicine dela in športa. Sodišče temu dokaznemu predlogu utemeljeno ni ugodilo in je ustrezno pojasnilo, da je izvedensko mnenje dr. K. popolno in strokovno natančno, skladno z mnenjem invalidske komisije I. in II. stopnje, ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti potreba, da sodišče v pravdi angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke, utemeljena z razumnimi razlogi; zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog (1). Takšno stališče velja tudi za obravnavani spor, še zlasti, ker bi lahko tožnik, če je menil, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, predlagal pisno dopolnitev tega mnenja ali zaslišanje izvedenca dr. K.. Glede na obrazloženo je neutemeljeno revizijsko sklicevanje, da je bilo tožniku zaradi zavrnitve dokaznega predloga onemogočeno dokazovanje v postopku (in smiselno zatrjevanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Če namreč sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), kar je v izpodbijani sodbi tudi storilo.

10. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

11. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja dejstva, na katera je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), in ki so pomembna za odločitev. Pri tožniku ni bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo, ker je ta še vedno zmožen s polnim delovnim časom opravljati delo na drugem delovnem mestu, vsaj deloma sede, brez poklekanja, počepanja in prenašanja bremen nad 15 kg po stopnicah. Sodišče druge stopnje je tožbeni zahtevek za priznanje I. kategorije invalidnosti in invalidsko pokojnino utemeljeno zavrnilo, saj je tožena stranka glede na ugotovljene spremembe v zdravstvenem stanju tožnika pravilno razvrstila v III. kategorijo invalidnosti in mu priznala pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 28. 9. 2005 dalje, z navedenimi razbremenitvami (60. člen ZPIZ-1).

12. Z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločba II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009.