Defense appeal dismissed as inadmissible because jurisdictional disputes are between courts, not parties.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Maribor rejected the defense attorney's appeal against the lower court's ruling on jurisdiction. The defense argued for a transfer to a different district court, claiming a procedural violation. The court held that jurisdictional determinations are matters of court authority, not subject to party appeals, and thus the appeal was inadmissible under the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZKP 36. odst. 1; ZKP 390. odst. 1: Jurisdictional disputes are matters between courts and cannot be the subject of a party's appeal, rendering such appeals inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zagovornika obdolženega M.T.C. se zavrže kot nedovoljena.
[JEDRO]
Sklep o pristojnosti je predviden kot spor med sodišči in ne kot spor med sodiščem in posamezno stranko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je kot sodišče prve stopnje 18. 1. 2011 sklenilo, da je stvarno pristojno za odločanje v obravnavani kazenski zadevi. To je bilo storjeno s sklepom III K 39919/2010.
2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče zadevo odstopi v obravnavanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu.
3. Pritožba ni dovoljena.
4. Preizkus stvarne in krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 36. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) je preizkus, ki ga sodišča opravljajo po uradni dolžnosti in ne na predlog strank oziroma njihovih procesnih pomočnikov. Če ocenijo/zapazijo, da niso pristojna, se izrečejo za nepristojna in pošljejo po pravnomočnosti sklepa zadevo pristojnemu sodišču. V nasprotnem nadaljujejo s postopkom brez posebnega – pozitivnega sklepa o pristojnosti.
5. Morebitni „zunanji“ predlogi, zlasti glede stvarne pristojnosti se zato štejejo kot pobude, do katerih so se sodišča v primeru nestrinjanja dolžna opredeljevati le v odločbi o glavni stvari, prej pa ne (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 88). Takšna ureditev je logična, ker je v njenem nadaljevanju predviden spor o pristojnosti kot spor med sodišči in ne med sodiščem ter posamezno stranko, in ker, izhajajoč iz drugega odstavka 36. člena ZKP stvarna nepristojnost okrožnega sodišča nima nujno istih učinkov kot stvarna nepristojnost okrožnega sodišča. Pri slednji se namreč dejanska in pravna nepravilnost sodbe domnevata (6. točka prvega odstavka 371. člena ZKP; Horvat stran 790), pri prvi se kot posledica bistvene kršitve iz drugega odstavka 371. člena ZKP šele po ustrezni pritožbeni obrazložitvi ugotavljata.
6. V obravnavani zadevi je tako napadeni sklep odveč, pritožba pa podana zoper nekaj, česar zakon ne predvideva (Horvat, stran 842) in je zato nedovoljena (390. člena ZKP). Posledica je njeno zavrženje, kot sicer izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).