Appeal dismissed; applicant failed to prove inability to pay court fees despite asset declaration.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appeal and upheld the first-instance court's decision to deny a waiver of court fees. The applicant declared assets but failed to demonstrate an inability to pay or prove that payment would harm her business activities. Consequently, the court found the evidence insufficient to justify fee exemption and ruled that the applicant bears the costs of the appeal.
Legislator headnote
AI generated2. točka 365. člen ZPP; 1. odst. 154. člen ZPP: An applicant for a waiver of court fees must substantiate both the lack of means to pay and the specific threat to their business activities; failure to provide such proof results in the denial of the waiver and the applicant bearing the appeal costs.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke, da se jo oprosti plačila sodne takse za napoved pritožbe.
Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da ni podlage, da se toženo stranko oprosti plačila sodne takse.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da iz dokazil, ki jih je predložila tožena stranka ni mogoče ugotoviti, da tožena stranka nima sredstev za plačilo sodne takse. Pravilno je ugotovilo, da iz podatkov izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila ogrožena njena dejavnost s plačilom sodne takse, s čimer je pravilno ocenilo, da je trditvena podlaga za oprostitev plačila sodne takse pomanjkljiva.
Tožena stranka s pritožbenim ponavljanjem trditev, ki jih je navedla v predlogu, ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje.
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP).