Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba in sklep I Cpg 47/2011 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.47.2011 AI generated

Appeal partially allowed; court quashed judgment for procedural error regarding specific damages claim formulation.

Case Number VSL sodba in sklep I Cpg 47/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, quashing the lower court's judgment regarding specific damages and fines while upholding the ruling on monthly reporting. The plaintiff argued that the lower court erred by rejecting the claim based on insufficient evidence rather than inadmissibility, and failed to properly formulate the specific damages request. The court agreed that procedural rules require precise, concrete monetary claims in the complaint, necessitating a new trial for that portion.

Legislator headnote

AI generated

4. odst. 318. ZPP; 1. odst. 180. ZPP: A procedural violation occurs when a court rejects a claim based on lack of evidence rather than inadmissibility, and a claim for damages must be concretely defined with a specific amount to comply with procedural requirements.

Keywords

AI generated
procedural error inadmissible claim concrete damages appellate review civil fine phonogram rights new trial

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v 2., 3. in 4. točki izreka pod navednicami izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V preostalem izpodbijanem delu (1. točka izreka pod navednicami), pa se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

3. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka S., s.p. je dolžna do sklenitve ustrezne pogodbe, s katero bo z Zavodom za uveljavljanje pravic izvajalcev fonogramov Slovenije uredila medsebojna razmerja, povezana z javnim priobčevanjem fonogramov v dejavnosti tožene stranke, tožeči stranki Zavodu za uveljavljanje pravic izvajalcev fonogramov Slovenije mesečno poročati o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti.

2. Tožena stranka S., s.p., je dolžna tožeči stranki plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe zapadle nadomestila za zakonito uporabo fonogramov v skupnem znesku 607,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložite te tožbe do dne plačila.

3. Tožena stranka S., s.p. je dolžna tožeči stranki za vsak mesec neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov v 15 dneh plačati civilno kazen v višini mesečnega nadomestila za javno priobčevanje fonogramov po tarifi tožeče stranke, ki ustreza načinu in obsegu priobčevanja fonogramov pri opravljanju dejavnosti tožene stranke, povečanega do 200%, v višini, ki jo bo določilo sodišče, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka, določenega za plačilo civilne kazni, do dne plačila.

4. Tožena stranka S., s.p., je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka za plačilo teh stroškov do dne plačila.“

2. Ugotovilo je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, da tožena stranka v predpisanem roku 30 dni na tožbo ni odgovorila, da predmetni zahtevek ni zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati in da je tožba sklepčna. Ker pa je tožeča stranka kot dokaz k tožbi priložila vprašalnik o javnem predvajanju glasbe z dne 10. 04. 2006, ki se ne nanaša na toženo stranko, pač pa na B.S., s.p. (A3) in dopis z dne 12. 04. 2006, katerega je tožeča stranka dne 12. 04. 2006 naslovila na isto osebo, ne pa na toženo stranko, je presodilo, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka (4. točka 1. odst. 318. člena ZPP). Zato je na podlagi določila 4. odst. 318. člena ZPP z zamudno sodbo (pravilno s sodbo), s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek.

3. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev le te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. S prvo točko tožbenega zahtevka tožeča stranka zahteva, naj sodišče obsodi toženo stranko na mesečno poročanje o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti. Po določilu 4. odst. 159. člena ZASP morajo uporabniki varovanih del, ki ta dela uporabljajo na podlagi ZASP brez neizključenega prenosa ustrezne pravice, enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi. Opustitev te dolžnosti je v 3. odst. 1. točke 185. člena ZASP sankcionirana s plačilom globe za prekršek. Ker pa določilo 4. odst. 159. člena ZASP kolektivnim organizacijam, med katere po navedbah tožeče stranke spada tudi ona sama, ne daje neposrednih zahtevkov za sklenitev pogodbe, kakršno s 1. točko tožbenega zahtevka uveljavlja tožeča stranka, je zmotno stališče prve stopnje, da je tožba tožeče stranke v tem delu sklepčna. Ker gre torej za neodpravljivo nesklepčnost, je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, pa četudi na drugi pravni podlagi (358. člen ZPP).

7. Pač pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke. Zato je pritožbeno sodišče zaradi podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 4. odst. 318. člena ZPP pritožbi v preostalem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v 2., 3. in 4. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje najprej pozvati tožečo stranko, naj določno opredeli sedanjo 3. točko tožbenega zahtevka, s katero terja za vsak mesec neavtoriziranega javnega priobčevanja plačilo civilne kazni. Ta del tožbenega zahtevka namreč ne ustreza zapovedi iz 1. odst. 180. člena ZPP, ki od tožnika terja, da v tožbi postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka namreč je, naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se izrek sodbe glasi; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno prepisalo v izrek sodbe (glej pravdni postopek s komentarjem, druga knjiga, GV, Ljubljana, 2006, stran 123). Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja. Če sklepu, izdanem po 108. členu ZPP v zvezi s 1. odst. 180. člena ZPP, ki ga bo moralo v nadaljnjem postopku izdati sodišče prve stopnje, tožeča stranka ne bo sledila in ne bo postavila določenega zahtevka, bo moralo za ta del tožbenega zahtevka slediti zavrženje tožbe skladno z določilom 5. odst. 108. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 3. odst. 165. člena ZPP.