Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1402/2010 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CPG.1402.2010 AI generated

Appeal allowed; first-instance judgment reversed for remand due to failure to address creditor's knowledge of debtor's insolvency.

Case Number VSL sklep I Cpg 1402/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance judgment regarding the creditor's liability and remanded the case for a new trial. The creditor argued she lacked knowledge of the debtor's poor financial state because she was told he possessed vast assets, despite receiving payment via assignment after the debt was due. The court found the first instance failed to address this specific defense and the evidence supporting the creditor's claim of ignorance, constituting a material procedural violation.

Legislator headnote

AI generated

4. odstavek 125. člena ZPPSL; 8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP: The presumption that a creditor knew or should have known of the debtor's poor financial state is rebuttable if the creditor can prove they were misled regarding the debtor's assets, and the first instance court must explicitly address such factual defenses.

Keywords

AI generated
presumption of knowledge insolvency defense assignment of debt procedural violation remand for retrial creditor liability ZPPSL

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 1., 2. in 4. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Ob konkretnem ugovoru tožene stranke okoliščini, da je račune sicer dobila plačane ter da je bil šele naknadno sklenjen dogovor o plačilu z asignacijo, ne zadoščata za sklep, da bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje stečajnega dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da:

je pravno dejanje stečajnega dolžnika – nakazilo – asignacija št. 1/2007 z dne 30. 03. 2007, storjeno v korist tožene stranke, brez učinka proti stečajni masi stečajnega dolžnika (točka 1. izreka);

je dolžna tožena stranka plačati v stečajno maso znesek 2.197,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 01. 2008 do plačila (točka 2. izreka);

se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je dolžna plačati v stečajno maso zakonske zamudne obresti od zneska 2.197,48 EUR od 30. 03. 2007 do 27. 01. 2008 (točka 3. izreka);

je dolžna tožena stranka tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 457,36 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 4. izreka).

Zoper 1., 2. in 4. točko. izreka vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je poleg objektivnega podan tudi subjektivni element izpodbojnosti in tožbenemu zahtevku ugodilo. Tako je sklenilo, ker je dolžnik prejel izpolnitev svoje terjatve na neobičajen način (z asignacijo), pri čemer je bil tak način izpolnitve dogovorjen naknadno, po zapadlosti terjatve. Ugotovilo je še, da je tožeča stranka račune (sicer z zamudo) plačevala.

Domneva iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL, da je upnik, v korist katerega je bilo storjeno pravno dejanje iz 1. odstavka 125. člena ZPPSL, vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko finančno stanje, je izpodbojna. V konkretnem primeru je tožena stranka navajala, da ni vedela, niti ni mogla vedeti za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika, ker ji je bilo rečeno, da razpolaga z ogromnim premoženjem. Kot je bila seznanjena, je dolžnik konec leta 2006 oziroma v začetku leta 2007 še uspešno posloval, saj je prodal tri parcele ter dve poslovni stavbi v Ljubljani (navedbe in dokazni predlogi na list št. 8 in 9).

Ker se sodišče prve stopnje do trditev in dokaznih predlogov tožene stranke, s katerimi je izpodbijala domnevo iz 4. odstavka 125. člena ZPPSL ni opredelilo, je tožena stranka utemeljeno uveljavljala absolutno bistveno kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je treba sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1., 2. in 4. točka izreka) razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).