Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 723/2011 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.723.2011 AI generated

Appeal dismissed; temporary order upheld due to proven risk of asset dissipation preventing claim enforcement.

Case Number VSL sklep I Cp 723/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's decision to uphold a temporary order. The plaintiff argued that conditions for the order were not met, but the court found the defendant had previously gifted and attempted to sell real estate, creating a clear risk of asset dissipation. Consequently, the court ruled that the plaintiff successfully demonstrated the danger that the defendant's actions would prevent or significantly hinder the enforcement of the monetary claim.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izdaji začasne odredbe (ZIZ); when a party demonstrates a monetary claim and proves the risk that the other party's disposal of assets will prevent or hinder enforcement, the temporary order is valid.

Keywords

AI generated
temporary order asset dissipation monetary claim enforcement risk ZIZ 270 appeal dismissal property disposal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče je s sklepom opr. št. I P 1894/2007, z dne 05. 01. 2011 ugovor prvotožene stranke zoper sklep z dne 25. 11. 2010 zavrnilo in odločilo, da ostane v veljavi sklep o izdaji začasne odredbe z dne 25. 11. 2010.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila prvotožena stranka J.B, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da niso izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, saj tožeča stranka ni izkazala nevarnosti, da bo zaradi toženkinega ravnanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedbe glede nepremičnine, parc. št. 185/5 k.o. N., so za začasno odredbo nerelevantne, saj tožnica ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in materialnopravno stališče prvega sodišča, ki je oboje jasno in prepričljivo utemeljilo v razlogih sklepa. Zato se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje in jih povzema kot svoje. Glede na pritožbene navedbe pa je dodati, da je sodišče izdalo začasno odredbo na osnovi 270. člena ZIZ, kjer so navedeni pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Tožeča stranka uveljavlja denarno terjatev. Navedbo v pritožbi, da tožeča stranka ne uveljavlja zoper prvotoženo stranko stvarnopravnega zahtevka za odločanje v tej zadevi ni relevantna. Tožeča stranka je denarno terjatev do tožene stranke izkazala za verjetno (glede te ugotovitve tudi ni pritožbe). Ker je bil prvi pogoj izpolnjen je sodišče ugotavljalo še drugega in sicer, ali obstoji nevarnost, da bo zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (za izdajo začasne odredbe morata biti izpolnjena oba pogoja kumulativno). Tudi ta pogoj je tožeča stranka izkazala. Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino, parc. št. 185/5 k.o N podarila Sveti cerkvi A (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.

Po povedanem pritožba prvotoženke ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.