Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 8/2011 ECLI:SI:VSRS:2011:I.R.8.2011 AI generated

Slovenian Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to judge's father being a higher court judge.

Case Number Sklep I R 8/2011
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction to another court, ruling that the plaintiff's father being a judge at the higher court did not constitute sufficient grounds. The court found that while the father's position might raise doubts about the specific judge assigned to the case, it does not automatically imply bias against all judges at the lower court. Consequently, the court held that the statutory requirement for 'other significant reasons' to transfer jurisdiction was not met by these familial connections alone.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; 71. odst. 2 in 73. člen ZPP: A judge's familial connection to a judge at a higher court does not automatically constitute 'other significant reasons' for transferring jurisdiction under Article 67 of the Civil Procedure Act, as bias must be proven against the specific assigned judge rather than presumed for the entire court.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction judicial impartiality family relationship Civil Procedure Act bias presumption higher court judge lower court judges

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dejstev, da je tožnik oče višjega sodnika, ki sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v A., ki odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku in da je član personalnega sveta Višjega sodišča v A., ki podaja ocene sodniške službe za sodnike sodišč prve stopnje s svojega območja, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. D. D. je zoper Univerzitetni klinični center ... ter njegove zdravnike A. A., B. B. in C. C. vložil tožbo za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti žene L. D., ki je umrla 12. 7. 2000 med zdravljenjem v Bolnišnici ..., pravni prednici prvotožene stranke, pri čemer naj bi bili za njeno smrt zaradi nestrokovnega in malomarnega zdravljenja odgovorni prvotožena stranka in pri njej zaposleni trije toženi zdravniki.

2. Predsednica Okrožnega sodišča v A. je predlagala delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s pojasnilom, da je tožnik oče A. D., sodnika na pravdnem oddelku Višjega sodišča v A., ki odloča o pritožbah zoper sodbe stvarno pristojnega prvostopenjskega sodišča, obenem pa je tudi predsednik personalnega sveta Višjega sodišča v A. ter sodeluje pri izdelavi ocen sodniške službe okrožnih sodnikov Okrožnega sodišča v A. Zaključuje, da te okoliščine lahko pri vsaki od pravdnih strank vzbudijo dvom v nepristranskost sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v sojenje in je že predlagal izločitev, v enaki meri in iz povsem istih razlogov pa tudi dvom v nepristranskost vseh ostalih sodnikov Okrožnega sodišča v A.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo postopek tako laže opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Procesni institut delegacije pristojnosti, ki je uzakonjen v 67. členu ZPP, je eden od instrumentov za zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja kot elementa pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo stališče, da sta za zagotovitev nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij. Po prvem mora biti nepristranskost sojenja z uresničitvijo procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v nepristranskost sodišča, dejansko zagotovljena v vsakem konkretnem primeru. Po drugem se mora dejansko zagotovljena nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, v zunanjem videzu. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča nasploh ter tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Dejstev, da je tožnik oče višjega sodnika, ki sodniško funkcijo opravlja na Višjem sodišču v A., ki odloča o pritožbah zoper odločbe sodišča, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku in da je član personalnega sveta Višjega sodišča v A., ki podaja ocene sodniške službe za sodnike sodišč prve stopnje s svojega območja, po mnenju Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP, ki bi utemeljevalo delegacijo pristojnosti. Povezanost tožnikovega sina, ki je sodnik inštančnega sodišča, s posameznimi sodnikom stvarno in krajevno pristojnega sodišča lahko predstavlja razlog za izločitev tega sodnika po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP, vendar pa na tej podlagi ni mogoče vnaprej sklepati o obstoju take povezanosti tudi z drugimi sodniki pristojnega sodišča. Pri tem Vrhovno sodišče opozarja, da zatrjevan obstoj izločitvenih razlogov za vse sodnike pristojnega sodišča ne zadošča: izločitveni razlogi morajo biti izkazani s sklepom, s katerim je ugodeno zahtevi za izločitev sodnika oziroma sodnikov (73. člen ZPP). V takem primeru pa ne gre za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, pač pa za nujno delegacijo po 66. členu istega zakona.