Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1418/2010 ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CPG.1418.2010 AI generated

Appeal dismissed; court fee obligation arises only upon final declaratory judgment, not procedural assumptions of withdrawal.

Case Number VSL sklep I Cpg 1418/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting the defendant's objection to a court fee order. The defendant argued that the fee obligation arose earlier due to a procedural assumption of withdrawal, but the court found the obligation conditional solely on the formal finality of a declaratory judgment terminating the proceedings. Consequently, the court upheld the lower court's ruling that the fee became due only after the termination order became legally binding.

Legislator headnote

AI generated

ZST-1 11. točka 2. odst. 5. člena; Nastanek taksne obveznosti za takso plačljivo ob dnevu umika ali zavrženju vloge zaradi neplačila nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa, ne pa ob nastopu procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe.

Keywords

AI generated
court fee obligation declaratory judgment procedural withdrawal legal finality ZST-1 provision appeal dismissal court costs

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

ZST-1 nastanek taksne obveznosti ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnost (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog, s katerim je prvostopenjsko sodišče dne 24. 09. 2010 odmerilo sodno takso po tar. št. 1112 ZST-1 v znesku 13.175,00 EUR.

V pritožbenem roku je pritožbo vložila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa so razvidna naslednja ugotovljena procesna dejstva:

- prvostopenjsko sodišče je dne 14. 01. 2010 izdalo sklep, s katerim je ustavilo postopek, ker tožeča stranka ni plačala odmerjene takse,

- sklep je bil tožeči stranki vročen 17. 08. 2010 in postal pravnomočen 02. 09. 2010,

- 14. 09. 2010 je sodišče s plačilnim nalogom tožeči stranki naložilo plačilo tretjino dolžne takse v smislu tar. št. 1112 ZST-1 v znesku 13.175,00 EUR,

- 24. 09. 2010 je tožeča stranka vložila vlogo, katero je sodišče obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima sklep o ustavitvi postopka, ki ga je prvostopenjsko sodišče izdalo 14. 01. 2010, deklaratorni učinek. To pomeni, da so zakonske posledice v smislu fikcije umika tožbe nastopile že z iztekom roka za plačilo odmerjene sodne takse po tar. št. 1111 ZST-1 s plačilnim nalogom z dne 27. 10. 2009. Vendar je tožeča stranka iz deklaratorne narave sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 14. 01. 2010 materialnopravno zmotno sklepala na nastanek taksne obveznosti po tar. št. 1112 ZST-1 v posledici umika tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Postopek za odmero sodnih taks predstavlja pridružen postopek znotraj pravdnega postopka, za katerega veljajo določila Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Navedena določila določajo materialna in procesna pravila tako glede nastanka taksne obveznosti, kakor tudi postopka za odmero in izterjavo taksne obveznosti. Sodišče prve stopnje se je v tem delu pravilno sklicevalo na določbo 11. točke 2. odst. 5. člena ZST-1, po kateri nastane taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob dnevu umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, ob pravnomočnosti ustreznega sklepa. Zakon o sodnih taksah, nastanek taksne obveznosti torej ni vezal na nastop procesnih okoliščin, na katerih temelji domneva o umiku tožbe, temveč na pravnomočnosti (deklaratornega) sklepa, ki ga mora sodišče izdati v tem primeru. Nastanek taksne obveznosti je torej pogojena s formalno pravnomočnostjo deklaratornega sklepa o ustavitvi postopka. Ta pa nastopi takrat, ko le-tega ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Če pritožba ni vložena nastopi pravnomočnost z iztekom pritožbenega roka zoper tovrstni sklep. Ta rok pa lahko prične teči šele od dneva vročitve sklepa stranki postopka. Iz okoliščine, da je bil sklep o ustavitvi postopka tožeči stranki vročen dne 17. 08. 2010, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na nastop pravnomočnosti tega sklepa z dnem 02. 09. 2010. Upoštevaje ta procesna dejstva je zato pravilno sklepalo, da sklicevanje tožeče stranke v ugovoru, da je od dne 28. 04. 2010 v postopku prisilne poravnave, ni relevantno, saj gre za taksno obveznost, ki je tožeči stranki nastala po začetku postopka prisilne poravnave.

Pritožbeno sodišče ob tem zgolj pojasnjuje, da je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na podane razloge v sklepu pritožbenega sodišča v opr. št. I Cp 2908/2009, saj je bil predmet odločanja v navedeni zadevi ugotavljanje pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe v posledici domneve o umiku pritožbe, ne pa vprašanja nastanka taksne obveznosti v posledici takšnega umika vloge.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350.člena ZPP, je upoštevaje pravilno sklepanje prvostopenjskega sodišča iz ugotovljenih procesnih dejstev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).