Appeal partially allowed; court voids shareholder resolution to retain profits due to lack of business justification.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva, da se razveljavi sklep št. 2 z dne 04. 08. 2009, ki ga je sprejela skupščina tožene stranke in se glasi: Bilančni dobiček, ki je v poročilu o poslovanju družbe za leto 2008 ugotovljen v višini 5.455,00 EUR, se ne razdeli in ostane nerazporejen“ (točka 1. izreka izpodbijane sodbe).

V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdi.

Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožeča stranka bi morala izkazati takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep št. 2 z dne 04. 08. 2009, ki ga je sprejela skupščina tožene stranke in se glasi: „Bilančni dobiček, ki je v poročilu o poslovanju družbe za leto 2008 ugotovljen v višini 5.455,00 EUR, se ne razdeli in ostane nerazporejen“ (1. točka izreka). Nato je isti sklep skupščine tožene stranke z dne 04. 08. 2009, sprejet pod Ad. 2, spremenilo tako, da se glasi: „Na podlagi predloženega letnega poročila tožene stranke za leto 2008 se bilančni dobiček, ki je ugotovljen v višini 1.849.834,00 EUR, razdeli za dividende delničarjev v znesku 7.816,72 EUR, razlika pa ostane nerazporejena. Dividenda na delnico znaša 1,66 EUR brutto in se izplača delničarjem, ki so bili kot imetniki delnic vpisani v centralnem registru KDD na dan navedene skupščine. Dividende se izplačajo v roku 60 dni od izdaje te sodbe“ (2. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna tožečim strankam solidarno povrniti pravdne stroške v znesku 1.146,00 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeče stranke so s tožbo uveljavljale razveljavitev sklepa skupščine tožene stranke z dne 04. 08. 2009 v delu glede odločitve, da se bilančni dobiček ne razdeli delničarjem in ostane nerazporejen. Na podlagi 399. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006 s spremembami; v nadaljevanju ZGD-1) so predlagale, da se sklep skupščine spremeni tako, da se delničarjem razdeli bilančni dobiček v višini 4 % osnovnega kapitala družbe.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, saj je presodilo, da niso izkazane takšne okoliščine poslovanja tožene stranke, ki bi jih bilo treba po presoji dobrega gospodarstvenika šteti za utemeljen razlog za zadrževanje dobička oziroma za odtegovanje izplačila dobička delničarjem.

7. Tožena stranka v pritožbi napada odločitev sodišča prve stopnje in podaja dva sklopa pritožbenih navedb. Po mnenju tožene stranke predstavlja zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke in priče B. G. nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno sodišča prve stopnje in zato kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami do 45/08; v nadaljevanju ZPP). Nadalje navaja, da naj bi sodišče prve stopnje tudi s tem, ko toženi stranki ni pustilo dodatnega roka za odgovor na navedbe tožeče stranke, ki jih je ta podala na prvem naroku za glavno obravnavo, kršilo načelo kontradiktornosti.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke ter priče B. G. Tožena stranka, na kateri je bilo trditveno (in dokazno) breme glede takšnih okoliščin poslovanja družbe, ki onemogočajo delitev dobička, ustreznih konkretnih trditev ni podala. To velja še posebej ob nasprotnih navedbah tožeče stranke, da se kreditne pogodbe ne nanašajo na toženo stranko in da ni pravilen podatek o številu zaposlenih oziroma o poslovanju tožene stranke, kar je tožeča stranka dokazovala s predloženim letnim poročilom tožene stranke. Da so bile navedbe tožene stranke glede okoliščin poslovanja preveč pavšalne, jo je pravilno opozorilo tudi sodišče prve stopnje.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem in njegova odločitev ne predstavlja nedopustne vnaprejšnje dokazne ocene. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP iz tega razloga ni podana, saj toženi stranki z zavrnitvijo dokaznega predlaga z zaslišanjem ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku.

10. Po presoji pritožbenega sodišče toženi stranki tudi ni bila kršena pravica do izjavljanja s tem, ko ji sodišče prve stopnje ni dalo dodatnega roka za odgovor na navedbe tožeče stranke na prvem naroku za glavno obravnavo dne 29. 06. 2010. Po presoji pritožbenega sodišča navedbe tožeče stranke na naroku niso terjale dodatnega roka za odgovor, saj ni navajala novih dejstev oziroma ni širila trditvene podlage tožbe, temveč je samo odgovorila na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo. Sicer pa tudi tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, katere trditve tožeče stranke naj bi bile nove oziroma takšne, da nanje, ob ustrezni pripravi na prvi narok za glavno obravnavo, ni mogla odgovoriti. Zato tudi v zvezi s to pritožbeno navedbo ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče prve stopnje torej tudi iz tega razloga ni zagrešilo kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP pred sodiščem prve stopnje.

11. Ob preizkusu sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ugotavlja naslednje. O izpodbijanem sklepu skupščine tožene stranke je sodišče prve stopnje odločilo v skladu z drugim odstavkom 399. člena ZGD-1, in sicer je v skladu z zahtevo delničarjev izpodbijani sklep spremenilo tako, da se deli dobiček v višini 4% osnovnega kapitala. Z oblikovalnim upravičenjem, ki ji ga daje drugi odstavek 399. člena ZGD-1, je tožeča stranka torej že dosegla spremembo razmerja v zvezi z sklepom skupščine z dne 04. 08. 2009. To pa pomeni, da ni več podlage za razveljavitev istega sklepa.

12. V tem delu je treba, ob pravilni uporabi materialnega prava, ugoditi pritožbi tožene stranke. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se razveljavi sklep št. 2, ki ga je z dne 04. 08. 2009 sprejela skupščina tožene stranke.

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sicer uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. V nespremenjenem delu je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato v ostalem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker zaradi spremenjenega dela odločitve niso nastali posebni stroški pred sodiščem prve stopnje, delna sprememba izpodbijane sodbe na določitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje ne vpliva (2. odstavek 165. člena v zvezi z 3. odstavkom 154. člena ZPP).

15. Glede na uspeh pravdnih strank v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče odločilo, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 154. člena ZPP).