Appeal allowed: Land registry court erred by denying title registration under ZLNZSS for real estate rights.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana granted the appeal against the first-instance land registry court's refusal to register ownership rights. The applicant argued that Section 8 of the Law on Real Estate Transfer in Social Ownership allows for title registration even for real estate not explicitly covered in the agreement. The court found the first instance's interpretation incorrect because the law clearly permits the transformation of usage rights into ownership for such properties, providing a valid legal basis for the registration.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 4. člena ZLNZSS; 8. člen ZLNZSS: The provision of the Law on Real Estate Transfer in Social Ownership serves as a valid legal basis for the declaratory registration of ownership rights for real estate, even when those rights are not explicitly detailed in the underlying agreement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi ter se sklep Okrajnega sodišča v Kranju, Dn. št. 7609/2009 z dne 14.7.2010 in sklep istega sodišča, opr. št. Dn. št. 7609/2009-3 z dne 27.11.2009 razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.
Odredi se ponoven vpis plombe.
[JEDRO]
Drugi odstavek 4. člena ZLNZSS je podlaga za vpis lastninske pravice tudi glede nepremičnin, na katere se nanaša 8. člen ZLNZSS.
[OBRAZLOŽITEV]
V tej zemljiškoknjižni zadevi predlagatelj predlaga vknjižbo lastninske pravice na podlagi ZLNZSS(1).
Zemljiškoknjižni referent je predlog za vpis lastninske pravice zavrnil. Zemljiškoknjižno sodišče je ugovor predlagatelja zavrnilo in z izpodbijanim sklepom potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta.
Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in dovoli vpis lastninske pravice. Osrednji del pritožbe se sklicuje na določbo 8. čl. ZLNZSS, ki je bila vnesena v zakon ravno z namenom, da bi se v primeru morebitne kasnejše navedbe nepremičnin omogočilo lastninjenje in seveda s tem povezan vpis v zemljiško knjigo. Meni, da po stališču, ki utemeljuje izpodbijano odločitev, vpis v zemljiško knjigo sploh ni mogoč.
Pritožba je utemeljena.
Razlaga sodišča prve stopnje ni pravilna. ZLNZSS jasno določa materialnopravna razmerja tudi glede nepremičnin, ki niso zajete v sporazumu. Tudi zanje velja, da se pravica uporabe na podlagi zakona preoblikuje v lastninsko pravico (8. čl. ZLNZSS v povezavi z 2. čl. ZLNZSS); po ključu, ki je določen v sporazumu. Lastninska pravica je torej nastala; preoblikovala se je iz dotlejšnje pravice uporabe. ZZK-1 sicer res ne določa, da je zakon lahko podlaga za vpis pravice, ki obstaja v svetu materialnega prava. Vendar pa je takšno zakonsko pravilo vsebovano v 2. odst. 4. čl. ZLNZSS. Najmanj zato, ker je ZLNZSS kasnejši predpis kot ZZK-1, je torej podana zakonska podlaga za deklaratoren vpis lastninske pravice. Takšna podlaga pa bi bila podana že celo brez uporabe kronološkega razlagalnega argumenta (lex posterior derogat legi priori), saj si ZLNZSS in ZZK-1 ne nasprotujeta, marveč se dopolnjujeta.
Ker je sodišče prve stopnje zemljiškoknjižne procesne predpise (kamor sodi tudi 2. odst. 4. čl. ZLNZSS) razlagalo napačno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklepa zemljiškoknjižnega referenta in zemljiškoknjižnega sodišča razveljavilo. Zadevo je vrnilo v ponovno odločanje. Podlaga odločitve je podana v 5. točki 3. odst. 161. čl. ZZK-1.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje 2. odst. 4. čl. ZLNZSS ponovno odločati o utemeljenosti zemljiškoknjižnega predloga.
(1) Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v uporabi Zveze sindikatov Slovenije (Ur. l. RS št. 66/2007).