Appeal allowed; court ruled it only decides execution costs if creditor requests judicial review of the executor's bill.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljana allowed the appeal and revoked the first-instance judgment ordering the debtor to pay execution costs. The debtor argued he had already settled these costs directly with the executor, while the creditor sought judicial determination of the bill. The court found that under the Execution Law, judicial review of the bill only occurs if the creditor explicitly requests it from the executor, a condition not met here.
Legislator headnote
AI generated38.c paragraph 2 of the Execution Law; 365 paragraph 3 point 3 of the Procedural Law: The court decides on execution costs only if the creditor requests the executor to submit the bill for judicial review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Sodišče o stroških izvršilnih dejanj odloča le, če upnik pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloča sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora na račun Okrožnega sodišča v Kranju v 15 dneh plačati 543,15 EUR za stroške izvršilnih dejanj, ki jih je izvršiteljica opravila 30. 6. 2005.
Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec. Pojasnjuje, da je stroške izvršilnih dejanj, opravljenih 30. 6. 2005, že poravnal, tako da jih je plačal neposredno na račun izvršiteljice. V zvezi s tem pritožnik prilaga fotokopijo plačilnega naloga z dne 16. 6. 2006, predlaga pa tudi, da sodišče opravi poizvedbe pri izvršiteljici. Pritožnik predlaga razveljavitev sklepa.
Pritožba je bila vročena tožeči stranki.
Pritožba je utemeljena.
Višje sodišče je sodišču prve stopnje že v sklepu IV Cp 4483/2005 z dne 27. 10. 2005 obsežno pojasnilo, da obračun plačila za delo in stroške izvršitelja poteka po 38.c členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZIZ). V skladu s citirano določbo po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja izvršitelj upniku (v tem primeru pritožniku) osebno vroči obračun plačila za delo in stroške, izvod obračuna pa izroči tudi sodišču. Če upnik ne soglaša z obračunom, pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. V tem primeru izvršitelj zahtevo posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v 8 dneh od prejema. Če upnik zahteve, da o obračunu odloči sodišče, ne vloži, velja obračun za dokončnega, tak obračun pa je izvršilni naslov.
Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo, da bi upnik (pritožnik) pri izvršiteljici vložil zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Takšne zahteve, ki bi jo morala izvršiteljica posredovati sodišču, pritožbeno sodišče tudi tokrat (kot že 27. 10. 2005) v spisu ni našlo. Očitno torej je, da pogoj iz 2. odstavka 38.c člena ZIZ, da bi o obračunu odločalo sodišče, ni izpolnjen, zato je odločitev sodišča prve stopnje napačna in nepotrebna.
Zaradi opisanega je Višje sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008) pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.