Supreme Court rejects incomplete revision application due to failure to specify legal question under ZPP Art. 367b.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 4.400.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2005 dalje do plačila. Ugotovilo je, da se je tožnik 25. 9. 2004 poškodoval pri delu (razkladal je material). Zaposlen je bil pri družbi O. d.o.o., ki s toženko ni sklenila zavarovalne pogodbe. Sklenitelj zavarovalne pogodbe je bil podjetnik B. s.p. Presodilo je, da toženka tožniku ne odgovarja niti na podlagi pravil o odgovornosti do tretje osebe. Zavarovalnica na podlagi Pogojev jamči za škodo, nastalo tretjim, zaradi nesreče, ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v zavarovalni listini. Zavarovanje je bilo sklenjeno za dejavnost samostojnega podjetnika, to je zaključna dela v gradbeništvu, montaža, ne pa za dejavnost prevozov, nakladanja in razkladanja.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Tožnik je zoper navedeno odločitev vložil predlog za dopustitev revizije. Navedel je, da gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo, kateri gospodarski subjekt je 25. 9. 2004 opravljal razkladanje. Sodišče je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker sodba nima razlogov o opravilu, ki ga je tega dne opravljal tožnik. Sodišče ni ugotovilo, kdo je bil 25. 9. 2004 direktor družbe O. d.o.o. Sodbi nimata razlogov o tem, kdo je dal tožniku navodilo za delo 25. 9. 2004 in v kakšnem svojstvu. Sodbi nimata razlogov o tem, da je tožnik opravljal prevoze tudi za samostojnega podjetnika. Sodišči bi morali ugotoviti, da je bil tožnik na kraju nesreče v svojstvu tretjega pri opravljanju dejavnosti s.p.

4. Predlog ni popoln.

5. Dne 1. oktobra je začela veljati novela ZPP (Ur. l. RS št. 45/2008, v nadaljevanju ZPP-D), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člena ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

6. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem pa predlagatelj ni zadostil. V svoji vlogi ni opredelil, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagatelja je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln. Za nadaljnjo presojo utemeljenosti predloga pa bi moral predlagatelj izkazati tudi okoliščine, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje vrhovnega sodišča.

7. Ker iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da ima razloge o vseh odločilnih dejstvih, procesna kršitev ni izkazana.

8. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.