Appeal dismissed; applicants' 12-year delay in obtaining archive documents constitutes negligence barring procedural restoration.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicants' appeal against the second-instance court's refusal to restore the legal proceedings. The applicants argued that newly discovered archive documents proved the existence of buildings before the seizure, but the court found they had 12 years to obtain these records without fault. The court ruled that the applicants' failure to submit the documents earlier was solely attributable to their negligence, thus upholding the dismissal of their request.
Legislator headnote
AI generatedZakon o denacionalizaciji; Zakon o pravdnem postopku: The burden of proof lies with the applicant to demonstrate that new evidence could not be obtained without their own fault before the final conclusion of prior proceedings; a twelve-year delay in accessing available archive documents constitutes negligence, precluding the restoration of proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Na predlagatelju je dokazno breme, da izkaže, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Ob ugotovitvi, da so predlagatelji imeli na voljo 12 let, da listine iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana pridobijo, je pravilen sklep sodišča druge stopnje, da je mogoče okoliščino, da predlagatelji listin, na katere se sklicujejo v predlogu za obnovo postopka, sodišču niso predložili prej, pripisati izključno njihovi neskrbnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 4. 2006 zavrnilo predlog zoper nasprotne udeležence A. K., E. d. o. o. - v stečaju in U. d. o. o., ker je ugotovilo, da za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi obstajajo ovire po 32. členu Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS/1, št. 27/91-18/2005, v nadaljevanju ZDen) in po tretjem odstavku 16. člena ZDen. Ugotovilo je namreč, da je bila zaradi dozidav, nadzidav in drugih investicijskih vlaganj zunanjost, namembnost oziroma površina podržavljenega objekta bistveno spremenjena, zaradi česar bi bilo vračanje v nasprotju z namenom ZDen. Višje sodišče je s sklepom II Cp 1055/2006 z dne 22. 11. 2006 pritožbo predlagateljev zavrnilo in je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, revizijsko sodišče pa je s sklepom z dne 13. 9. 2007 tudi zavrnilo revizijo predlagateljev zoper sklep sodišča druge stopnje.
2. Dne 10. 12. 2007 so predlagatelji vložili predlog za obnovo postopka in navedli, da so uspeli šele 19. 11. 2007 pridobiti listine iz Z. a. L., iz katerih je po njihovem mnenju razvidno, da so na spornih nepremičninah že pred zaplembo stali objekti. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je to, da predlagatelji niso listin predložili pravočasno, mogoče pripisati le njihovi neskrbnosti. Navedlo je tudi, da je iz podatka spletne strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana, razvidno, da je gradivo treba naročiti dva oziroma sedem delovnih dni pred uporabo iz česar jasno izhaja, da je gradivo mogoče pridobiti v navedenih rokih. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da predlagatelji niso dokazali, da brez svoje krivde niso mogli uveljavljati novih dejstev in dokazov do pravnomočno zaključenega prejšnjega postopka. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi navedlo, da je pravilna ocena, da bi lahko predlagatelji listine pridobili v prejšnjem postopku, bodisi ob vložitvi predloga 15. 2. 1994 pa tudi med postopkom, ki je bil pravnomočno zaključen šele 20. 11. 2006. Sodišče druge stopnje je poudarilo tudi, da iz predloga za obnovo sploh ne izhaja, da bi med prejšnjim postopkom skušali listine pridobiti in je predlog neutemeljen že iz tega razloga.
3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje prva predlagateljica in tretji predlagatelj vlagata revizijo in predlagata, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje. Opozarjata, da se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na podatke spletne strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana, čeprav ta dokaz v postopku obnove nepravdnega postopka ni bil predlagan s strani nobene od strank postopka. Poudarjata, da jim tudi ni bila dana možnost, da se o tem dokazu izjavijo. Navajata, da sta v pritožbi opozorila, da poglavitnega dokaza za odločitev sodišča prve stopnje v spisu ni in da zato obstaja nasprotje med razlogi sodbe in vsebino sodnega spisa. Menita, da je sodišče druge stopnje zato, ker na to navedbo ni odgovorilo, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99-107/2010, v nadaljevanju ZPP).
4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnim udeležencem. Tretji nasprotni udeleženec je na revizijo odgovoril in predlaga, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če odločba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Podatek spletne strani Zgodovinskega arhiva Ljubljana za odločitev o predlogu za obnovo postopka ni odločilnega pomena. To jasno izhaja tudi iz odločbe sodišča druge stopnje, ki je poudarilo, da je na predlagatelju dokazno breme, da izkaže, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Sodišče druge stopnje je poudarilo, da je za odločitev bistven podatek, da je te dokaze ves čas hranil Zgodovinski arhiv Ljubljana, kar pomeni, da bi jih predlagatelji lahko pridobili kadarkoli od začetka postopka dne 15. 2. 1994 do pravnomočnega zaključka postopka dne 20. 11. 2006. Ob ugotovitvi, da so predlagatelji imeli na voljo 12 let, da listine iz arhiva pridobijo, je pravilen sklep sodišča druge stopnje, da je mogoče okoliščino, da predlagatelji listin, na katere se sklicujejo v predlogu za obnovo postopka, sodišču niso predložili prej, pripisati izključno njihovi neskrbnosti.
7. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljani revizijski razlog ni podan, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).