Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of specific legal issue and procedural violation details.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for leave to appeal against the second-instance court's decision on property division. The applicant alleged procedural violations regarding the principle of debate and civil division of joint assets but failed to specify the exact legal issue or rule breached. Consequently, the court applied strict formal requirements under the Civil Procedure Act, which mandate precise identification of disputed legal questions and specific procedural errors, leading to the dismissal of the request.
Legislator headnote
AI generatedZPP 367. a in 367. b člen: The Supreme Court may grant leave to appeal only if a significant legal issue is raised; the applicant must precisely state the disputed legal question and rule, describe the procedural violation concretely, and demonstrate a deviation from Supreme Court practice.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S sodbo prvostopenjskega sodišča v tistem delu, ki je za drugo toženko neugoden, je bilo ugotovljeno, da znaša delež vsakega od tožencev na stanovanju v celotnem prvem nadstropju stanovanjske hiše ..., eno polovico. Drugostopenjsko sodišče je tako odločitev potrdilo.
2. Druga toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje.
3. Predlog ni popoln.
4. Po določbi prvega odstavka 367. a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Presojo, ali so ti vsebinski razlogi za dopustitev revizije podani, Vrhovno sodišče lahko opravi le na podlagi predloga strank; ta mora izpolnjevati stroge formalne zahteve, ki so določene v četrtem odstavku 367. b člena ZPP: Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
5. Pravkar navedenim formalnim zahtevam iz četrtega odstavka 367. b člena predlog druge toženke ni zadostil. Trditev o kršitvi postopka (obe nižji sodišči naj bi zmotno uporabili razpravno načelo) ni utemeljena z natančnim in konkretnim opisom kršitve, v zvezi s trditvami o civilni delitvi skupnega premoženja (z delitvijo kupnine ob prodaji hiše) pa ni navedeno sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
6. Po določbi šestega odstavka 367. b člena ZPP sodišče v primeru, če stranka ne ravna po tretjem, četrtem in petem odstavku istega člena, predlog za dopustitev revizije zavrže. Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.