Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 891/2010 ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.891.2010 AI generated

Court rules expert witness entitled to fee regardless of client disagreement or court usage of opinion.

Case Number VDSS sklep Pdp 891/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's protest against the first-instance court's award of 184.90 EUR to a judicial expert witness. The appellant argued the fee was unjustified due to the expert's unpreparedness and lack of specific cost breakdown, claiming the expert was not entitled to payment for the opinion. The court held that entitlement to the fee depends solely on the expert fulfilling the assigned task, not on whether the court adopted the opinion or the parties agreed with it.

Legislator headnote

AI generated

249. člen v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku; An expert witness is entitled to a fee for performed services regardless of whether the court adopts the opinion or the parties agree with its content.

Keywords

AI generated
judicial expert witness court fees Zakon o pravdnem postopku entitlement to fee opinion adoption procedural law cost assessment

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V kolikor izvedenec skladno s sklepom sodišča poda izvedensko mnenje, je upravičen do nagrade ne glede na to, ali sodišče njegovo mnenje upošteva pri odločitvi, in ne glede na to, ali se stranki z vsebino mnenja strinjata.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu odmerilo nagrado v neto znesku 184,90 EUR oziroma bruto 252,33 EUR.

Zoper sklep o odmeri izvedenine se pritožuje tožena stranka. Navaja, da je bila izvedencu nagrada že priznana s sklepom z dne 24. 11. 2008 v višini 841,11 EUR. Po mnenju sodišča je mnenje izvedenca z dne 15. 11. 2008 očitno neuporabno, ker izvedenec pri izdelavi ni upošteval delavcev, ki jih je določilo sodišče, zaslišan na obravnavi pa izvedenec ni znal pojasniti, zakaj je kot primerjalne delavce upošteval druge delavce, saj je na glavno obravnavo očitno prišel nepripravljen. To je zato pojasnil v dopolnilnem mnenju z dne 24. 5. 2010, ki pa je v celoti neuporabno, v nasprotju s pravili stroke in tudi v nasprotju z zakonskimi določbami, ki jih je sodišče v postopku dolžno upoštevati. Sodišče se v sklepu sklicuje na stroškovnik izvedenca, ki ni priložen v sklepu, v razlogih izpodbijanega sklepa pa tudi ni navedena specifikacija stroškov v skladu s pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Tožena stranka tako ne more preveriti višine odmerjene izvedenine, poleg tega pa izvedenec glede na nestrokovnost izdelanega mnenja, do plačila nagrade ni upravičen. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da izvedenec ni upravičen do nagrade za izdelavo dodatnega mnenja in tudi ne do nagrade za podajanje mnenja na glavni obravnavi 2. 3. 2010.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbene navedbe tožene stranke predstavljajo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, ki ga je v postopku postavilo sodišče prve stopnje, ne pa razlogov, ki se nanašajo in bi lahko vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri nagrade. Izvedenec je na podlagi določbe 249. člena v zvezi z 2. in 3. odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da je izvedenec zadano nalogo izvršil, za kar mu pripada nagrada.

Pritožba izpodbija tudi samo višino nagrade, in sicer navaja, da zneska prisojene nagrade ne more preizkusiti, ker ni specificirano. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nagrado izvedencu pravilno odmerilo po predloženem stroškovniku v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/2002 in naslednji).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).