Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 4920/2010 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.4920.2010 AI generated

Court allows higher lawyer fee by applying default valuation rule when court fee law is inapplicable.

Case Number VSL sklep I Cp 4920/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The court partially allowed the lawyer's fee appeal, increasing the award from €153 to €501 total. The appellant argued the lower valuation was arbitrary because the specific court fee law did not apply to this mental health case. The court agreed, ruling that when a case value cannot be determined by free assessment, the default valuation of €4,000 under the Lawyer's Tariff Law must be used.

Legislator headnote

AI generated

22. člen ZOdvT; 365. člen ZPP: When the law on court fees is inapplicable and a case value cannot be determined by free assessment, the default valuation of four thousand euros under the Lawyer's Tariff Law applies to ensure non-arbitrary fee calculation.

Keywords

AI generated
lawyer fee valuation default case value inapplicable court fees arbitrary assessment mental health procedure lawyer tariff law fee appeal outcome

Cited Legislation

AI generated
22. člen ZOdvT
365. člen ZPP
366.a. člen ZPP
68. člen Zakona o duševnem zdravju
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu spremeni tako, da se poleg že priznane odvetniške nagrade – stroškov zastopanja v višini 153- € - prizna še dodatna nagrada v višini 348- €.

[JEDRO]

Vrednost predmeta v postopku zaradi napotitve na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom znaša 4.000- €.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom so pooblaščenki udeleženke – odvetnici T.K. – odmerjeni stroški zastopanja udeleženke. Predmet odvetniške storitve je ovrednoten na 700- € in nagrada po tar. št. 3100, 3102 in 6002 odmerjena v višini 153- €. Predlog za priznanje višje odvetniške nagrade je zavrnjen.

Zoper zavrnilni del sklepa se pritožuje odvetnica T. K. Predlaga, da se ji prizna še preostali del priglašenih stroškov, to je 348- €. Zatrjuje neargumentiranost vrednotenja spornega predmeta po prostem preudarku z zneskom 700-€. Tudi sklep višjega sodišča, na katerega se sodišče sklicuje, pravne podlage za tako odločitev nima. Meni, da bi pri vrednotenju predmeta storitve moral biti uporabljen 2. odstavek 22. čl. Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki določa, da se kot vrednost predmeta vzame znesek 4.000- €, če se vrednost ne da določiti. Vrednost se ne da določiti, ker uporaba taksnega zakona ne pride v poštev, saj plačilo sodne takse za tovrstne postopke ni predpisano. Sklicuje se na sodno prakso, ki njenemu stališču pritrjuje. Kot stroške pritožbenega postopka priglaša sodno takso.

Pritožba je utemeljena.

Pravilno je pritožbeno stališče, da je Zakon o sodnih taksah pri določanju vrednosti spornega predmeta neuporabljiv, ker taksnih obveznosti za tovrstne postopke ne predvideva. Za tak primer ZOdvT predmet, katerega vrednosti ni mogoče določiti po prostem preudarku, ovrednoti z zneskom 4.000- € (22. čl. ZOdvT). Drugačno vrednotenje – vrednotenje obravnavanega predmeta po prostem preudarku - bi bilo arbitrarno, saj kazalcev ali meril, ki bi odkazovali na določeno vrednost predmeta, ni.

Pritožničin predlog za odmero nagrade je zato v celoti utemeljen: nagrada za postopek po tar. št. 3100 v višini 206,70 €, nagrada za narok po tar. št. 3102 v višini 190,80 €, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20- €, DDV 83,50 €, skupaj 501- €. Ker je nagrada v višini 153- € pritožnici že odmerjena, se ji s tem sklepom odmerja še 348- € nagrade za zastopanje udeleženke v postopku.

O stroških pritožbenega postopka ni potrebno odločati, ker niso nastali. Na osnovi 68. čl. Zakona o duševnem zdravju se stroški prisilne hospitalizacije krijejo iz sredstev sodišča, zato taksne obveznosti za pritožbo ni.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. čl. ZPP.

O pritožbi odloča sodnica posameznica na podlagi 366.a. čl. ZPP.