Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 3088/2010 ECLI:SI:VSLJ:2011:I.CP.3088.2010 AI generated

Appeal dismissed; municipal waste fee obligation persists during temporary non-use of property under local ordinance.

Case Number VSL sodba I Cp 3088/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the defendant to pay waste fees during periods of temporary non-use. The defendant argued that charging for services not rendered violated property rights and created a double burden, claiming the municipal ordinance was invalid. The court rejected these claims, ruling that the local ordinance legally binds the property owner to pay regardless of temporary usage status.

Legislator headnote

AI generated

Peti odstavek 38. člena občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki; Lastništvo nepremičnine ustvarja obveznost plačila smetarine tudi v obdobju začasnega izostanka uporabe objekta.

Keywords

AI generated
municipal waste fee temporary non-use property ownership obligation local ordinance validity appeal dismissal civil liability waste management regulation

Cited Legislation

AI generated
5th paragraph of Article 38 of the Municipal Ordinance on Waste Management
Article 2, Paragraph 2 of the Act on Civil Procedure
Article 353 of the Act on Civil Procedure
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

[JEDRO]

Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe razsodilo, da sklep o izvršbi z dne 29. 09. 2009, opr. št. VL 138518/2009, ostane v veljavi v prvem in četrtem odstavku izreka.

2. Zoper sodbo se je pritožil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da nihče ni upravičen zaračunavati storitve, ki ni bila izvršena, saj storitve odvoza in ravnanja z odpadki pomenijo opravljanje gospodarske dejavnosti. Peti odstavek 38. člena občinskega odloka občine Piran je nezakonit, kajti lastništvo nepremičnine ne more biti osnova obveznosti plačevanja storitve odvoza in ravnanja z odpadki. Nedopustno je, da morajo državljani plačevati storitev na dveh mestih, odpadke pa dejansko generirajo na enem mestu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi, ki jih je v obrazložitvi navedlo sodišče prve stopnje in se nanje sklicuje. Toženec je torej dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja, ker ga k temu zavezuje odlok. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje pa v tem okviru zgolj dodaja, da nima pomislekov glede zakonitosti v konkretnem primeru uporabljenih določb Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki (priloga A5). Ker sodišče prve stopnje ni storilo kršitev določb pravdnega postopka, na katere se v pritožbenem postopku pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

5. O pritožbi je skladno s petim odstavkom 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.