Administrative court dismisses appeal where geodetic education or employment does not constitute a valid reason for recusal. The court rejects claims of bias based on a party's geodetic background or employment status. The decision holds that mere professional affiliation lacks legal basis for excluding an administrative body. The court affirms the lower organ's ruling on boundary dispute records. The judgment clarifies procedural requirements for recusal under the Administrative Procedure Act. The court emphasizes that post-procedure bias claims are inadmissible. The ruling upholds the validity of boundary determination records signed by all parties. The decision confirms that employment or education alone does not prove impartiality issues. The court dismisses the appeal based on lack of legal grounds for recusal. The judgment establishes that professional ties do not automatically invalidate administrative proceedings.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da ima ena od strank postopka izobrazbo geodetske smeri oz. da je zaposlena pri geodetskem organu, samo po sebi po ZUP še ne predstavlja izločitvenega razloga.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 10. 2008 je prvostopni organ odločil, da se zavrže tožnikova zahteva za razveljavitev zapisnika mejnega ugotovitvenega postopka postavitve mejnikov in priznanja statusa stranke, ki sta jo dne 14. 3. 2008 vložila A.A. (tožnik) in B.B., oba stanujoča ... V obrazložitvi navaja, da sta tožnik in B.B. dne 14. 3. 2008 vložila pritožbo na urejanje meje in parcelacije parcel št. 11/2, 43/5, 33. k.o. ... V pritožbi sta zapisala, da sta bila v postopku urejanja meje in parcelacije zavedena, drugi solastniki niso bili seznanjeni z meritvijo, niti vabljeni in obveščeni o prestavitvi meja parcelnih lastnikov C.C., D.D. in E.E, določene meje pa so bile nepravilno premaknjene. Zahtevala sta vzpostavitev meje v prvotno stanje. Iz dopolnjene vloge smiselno izhaja, da tožnik zahteva razveljavitev zapisnika mejnega ugotovitvenega postopka št. ..., postavitev mejnikov med parcelo št. 43/5 k.o. ... in novo nastalo parcelo št. 50/3 k.o. ... ter priznanje statusa stranke v postopku št. 45/c – 5/134-78, IDPOS3068. Vendar je treba vse navedene zahteve zavreči; prvo in drugo navedeno, ker ne gre za upravno zadevo, tretje navedeno pa zato, ker vložnika nista upravičeni stranki v navedenem postopku.

Drugostopni organ, ki je tožnikovo pritožbo zoper naveden sklep kot neutemeljeno zavrnil, v obrazložitvi navaja, da je prvostopni organ, glede na navedbe obeh pritožnikov v prvostopnem upravnem postopku, pravilno kvalificiral oz. identificiral njune zahteve. Pritožbeni ugovori o pristranskosti prvostopnega organa in da bi se moral upravni organ izločiti iz postopka, so neutemeljeni, saj bi morala pritožnika zahtevo za izločitev uradne osebe pravočasno vložiti pri prvostopnem upravnem organu (česa nista storila), zgolj dejstvi, da ima ena od strank izobrazbo geodetske smeri, ena pa je zaposlena pri prvostopnem upravnem organu (pri čemer ni opravila nobenih dejanj v predmetnem postopku), ne izkazujeta nobenega izločitvenega razloga po določbah 35. in 37.

člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 24/06- UPB2), na podlagi navedb o pristranskosti uradne osebe ali oseb pa ni mogoče izločiti celotnega upravnega organa. Postopki ugotavljanja in zamejičenja posestnih meja, ki so se vodili po Zakonu o zemljiškem katastru (ZZKat, Ur. list SRS, št. 16/74 s spremembami ter RS št. 52/2000 s spremembami), so se končali s podpisom zapisnika, katerega so, v skladu s 14. členom ZZKat, morali podpisati vsi prizadeti lastniki oz. uporabniki zemljišč v postopku. Pri postopku št. 90312-2134/2000, IDPOS6024 je šlo za mejni ugotovitveni postopek po ZZKat, ki je bil v skladu s 14.

členom navedenega zakona zaključen z zapisnikom št. ... z dne 22. 2. 2002, katerega so podpisale upravičene stranke. Prvostopni organ je pravilno pojasnil, da zapisnik v mejnem ugotovitvenem postopku ni upravni akt, pritožnika pa lahko ta zapisnik oz. v njem ugotovljene parcelne meje izpodbijata v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 370/99 z dne 15. 5. 2002). Pa tudi sicer sta se tožnika postopka v zvezi s tem zapisnikom udeleževala in zapisnik podpisala, udeležba v mejnem ugotovitvenem postopku sanira morebitno nepravilno vabljenje, ugovor, da sta bila zavedena pa je neutemeljen.

Ker pritožnika nista izkazala, da bi imela pooblastila drugih oseb za zastopanje v predmetnem postopku, so neutemeljeni tudi njuni ugovori, po katerih drugi solastniki niso bili pravilno vabljeni, obveščeni in seznanjeni z meritvijo. Pritožbeni organ se v celoti strinja tudi z odločitvijo prvostopnega organa glede zavrženja zahteve za postavitev mejnikov, saj upravni organ vodi upravne postopke, medtem ko geodetske storitve, med katere sodi tudi označitev meja v naravi in izdelava tehničnega poročila o označitvi meje, izvajajo geodetska podjetja.

Prav tako je izpodbijani sklep pravilen v delu, ki se nanaša na zavrženje zahteve za priznanje statusa stranke v postopku št. 45/c, 5/134-78, IDPOS3068, ker pritožnika tako sedaj, kot tudi v času izvedbe postopka parcelacije parcel št. 45 in 46/2 k.o. ..., na teh parcelah nista imela nobenih stvarno-pravnih pravic, prav tako nista bila lastnika sosednjih zemljišč. Zato nista dokazala svojega pravnega interesa za sodelovanje v tem geodetskem postopku. Na podlagi navedenega drugostopni organ ugotavlja, da so pritožbeni ugovori neutemeljeni in je zato na podlagi prvega odstavka 248.

člena ZUP pritožbo zavrnil.

Z izpodbijano odločbo z dne 15. 10. 2008 pa je prvostopni organ odločil, da se kot neutemeljena zavrne zahteva o uskladitvi podatkov zemljiškega katastra, ki sta jo dne 14. 3. 2008 vložila tožnik in B.B. Iz obrazložitve izhaja, da je bila zadnja meritev, ki je urejala del meje parcel št. 33 in 11/2 k.o. ..., na drugi strani pa parcel št. 45/2 in 46/4 k.o. ..., izvedena v postopku št. 90312-2134/2000, IDPOS6024, ki se je vodil kot mejni ugotovitveni postopek po ZZKat in bil zaključen z zapisnikom, katerega so podpisale vse upravičene stranke. Ker se podatki zemljiškega katastra o delu meje med predmetnimi parcelami ne razlikujejo od podatkov v zbirki listin, je zahteva neutemeljena (9. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN, Ur. list RS, št. 44/06 s spremembami).

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je pritožbo zoper navedeno prvostopno odločbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da lahko geodetska uprava napačno vpisane podatke v zemljiškem katastru popravi po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičene osebe (prvi in drugi odstavek 9. člena ZEN). Po tretjem odstavku 9. člena ZEN geodetska uprava (v takem primeru) preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oz. katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oz. katastra stavb in z dokazili strank in preveri možnost napak. Če ugotovi, da se podatki ne ujemajo, jih uskladi in o tem obvesti vlagatelja in lastnika nepremičnine (če ta ni vlagatelj). Če pa ugotovi, da zahteva ni utemeljena, jo z odločbo zavrne. Pri tem postopku gre za preverjanje vpisov z zadnjimi listinami, ne preverja pa se zgodovina nastanka in spreminjanja tega podatka. V obravnavanem primeru je prvostopni organ utemeljeno ugotovil, da se podatek zemljiškega katastra v obravnavanem delu ne razlikuje od podatka iz zbirke listin, zato je zahtevo pravilno zavrnil, saj za spremembo podatkov ni bilo nobenega temelja. Neutemeljeni so tudi ugovori v zvezi s pristranskostjo uradnih oseb in organa kot celote, saj glede na odločbe 35. in 37. člena ZUP, organa kot celote ni mogoče izločiti iz postopka, izločitve uradne osebe pa tožnik v prvostopnem postopku niti ni zahteval. Pa tudi sicer zgolj dejstvo, da ima ena od strank izobrazbo geodetske smeri, druga pa je le zaposlena pri prvostopnem upravnem organu in v predmetnem postopku ni opravila nobenih uradnih dejanj, ne izkazuje nobenega izločitvenega razloga. Če je res prišlo do zavrnitve zahteve za izročitev mapne kopije, bi se lahko pritožnika obrnila na neposredno vodjo pristojne organizacijske enote ali pa na vodstvo Geodetske uprave RS (kar lahko še vedno storita), navedeno pa ne vpliva na odločitev v konkretnem pritožbenem postopku.

Iz tožnikove laično napisane tožbe izhaja, da je bilo (po njegovem mnenju) postopanje prvostopnega upravnega organa pristransko, ker je ena od lastnic sosednjih zemljišč diplomirana geodetinja, druga pa je zaposlena na Območni geodetski upravi Maribor. Štirje solastniki niso bili pravilno vabljen v postopek, med njimi tožnikov brat in mama. Iz posestnih listov št. 11-12 in iz zemljiško knjižnih izpiskov je razvidno lastništvo sosednjih parcel. Upravni organi v postopku niso upoštevali dokazov mapnih kopij, ki so označene s številko 13 in 4, saj je uradna oseba pri upravnem organu očitno izbrisala črtico, ki končuje parcelno številko 45/1 k.o. ... Za razjasnitev te pomanjkljivosti bi morali angažirati ustreznega izvedenca. Podobno velja za mapne kopije označene s številkami 3, 9 in 10. Skratka gre za vrsto nepravilnosti, morda tudi za zlorabo uradnega položaja, kar kaže na pristranskost upravnega organa. Ob podpisu zapisnika ..., ki obravnava parcele št. 45/1, 45/2 in 50/1 je bil zaveden, lastnica E.E. pa zapisnika ni podpisala. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in vse tri odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je po presoji sodišča zakonit tako izpodbijani sklep z dne 14. 10. 2008, s katerim so bile zavržene tožnikove zahteve za razveljavitev zapisnika mejnega ugotovitvenega postopka, postavitve mejnikov in priznanja statusa stranke v geodetskem postopku, kakor tudi izpodbijana odločba z dne 15. 10. 2008, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena tožnikova zahteva o uskladitvi podatkov zemljiškega katastra iz razloga, ker se ti podatki v celoti skladajo z relevantnimi podatki iz zbirke listin. Po presoji sodišča sta oba izpodbijana akta zakonita iz razlogov, ki jih navajata oba upravna organa in ki so povzeti v uvodnem delu te obrazložitve. Da ne bi prišlo do ponavljanja, se sodišče na te razloge sklicuje ob svoji obrazložitvi, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06 s spremembami).

Kot je pojasnil že drugostopni organ, so se postopki ugotavljanja in zamejičenja posestnih meja v relevantnem času vodili po ZZKat, končali pa so se s podpisom zapisnika, ki so ga v skladu s 14. členom ZZKat podpisali vsi prizadeti lastniki oz. uporabniki zemljišč v postopku. Tudi v obravnavanem primeru je potekal mejni ugotovitveni postopek po določbah ZZKat, ki je bil zaključen z zapisnikom št. ... z dne 22. 2. 2002. Ta zapisnik so podpisale vse upravičene stranke, med njimi tudi tožnik. Sodišče se strinja, da je ugovor (prej pritožbeni, zdaj tudi tožbeni), da je bil tožnik pri podpisu tega zapisnika zaveden, neutemeljen oz. za odločitev v obravnavanem primeru ni relevanten. Prav tako je utemeljena ugotovitev, da tožnik ni aktivno legitimiran, da bi se skliceval oz. uveljavljal pravice drugih oseb (tudi svojih sorodnikov), saj ni izkazal (niti ne trdi), da je imel zato njihova pooblastila v času vodenja spornega zemljiško katastrskega postopka, niti da jih ima sedaj.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor o pristranskosti upravnega organa in v zvezi s tem zahteva po izločitvi upravnega organa kot celote, ker je ena od strank v spornih postopkih diplomirana geodetka, druga pa je zaposlena pri upravnem organu. Iz določb 35. in 36. člena ZUP namreč izhaja, da stranka sicer lahko zahteva izločitev uradne osebe (če ima za to utemeljene razloge), vendar mora to storiti v postopku odločanja o zadevi, ne pa kasneje, ko je postopek že končan, kot je to v obravnavanem primeru. Prav tako se sodišče strinja s presojo, da zgolj zaposlitev stranke pri geodetskem upravnem organu sama po sebi ne predstavlja oz. dokazuje utemeljenega izločitvenega razloga, prav tako ne poklic druge stranke (diplomirana geodetka) in da tožnik v nobenem primeru ne bi mogle zahtevati izločitve upravnega organa kot celote, saj zato ni pravne podlage niti v določbah ZUP, niti v drugih relevantnih predpisih.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.