Legislator Case Law & Legislation
Sodba X Ips 291/2008 ECLI:SI:VSRS:2010:X.IPS.291.2008 AI generated

Supreme Court allows review against first-instance dismissal, clarifying that missing facts do not justify tax procedure renewal under ZUP Art. 260(5).

Case Number Sodba X Ips 291/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted the review against the first-instance court's dismissal of the taxpayer's appeal. The taxpayer argued that the lower court erred by not considering relevant facts, while the tax authority contended the renewal was lawful. The court ruled that Article 260(5) of the General Administrative Procedure Act requires a taxpayer to actively present false facts to trigger a renewal, not merely omit relevant facts.

Legislator headnote

AI generated

5. točka 260. člena ZUP; 5. točka 260. člen Zakona o splošnem upravnem postopku: Obnovo postopka je mogoče uvesti le, če je bila ugodna odločba izdana zaradi neresničnih dejstev, ki jih stranka aktivno navede, ne pa zaradi opustitve navedbe dejstev.

Keywords

AI generated
tax procedure renewal general administrative procedure false facts active taxpayer conduct supreme court review administrative appeal omission of facts

Cited Legislation

AI generated
5. točka 260. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
263. člen Zakona o splošnem upravnem postopku
prvi odstavek 107. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 75. člen Zakona o upravnem sporu
83. člen Zakona o upravnem sporu
drugi odstavek 85. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 85. člen Zakona o upravnem sporu
86. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 94. člen Zakona o upravnem sporu
prvi odstavek 65. člen Zakona o upravnem sporu
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani U 859/2005-17 z dne 17. 10. 2006 se spremeni tako, da se odločba Ministrstva za finance z dne 22. 2. 2005, in sklep Davčne uprave RS, Davčnega urada N.G. z dne 11. 12. 2003, odpravita.

[JEDRO]

Obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP je podan, če je bila za stranko izdana ugodna odločba, ker je navedla neresnična dejstva, ne pa tudi, če določenih, sicer relevantnih, dejstev v postopku ni navedla, pa je zaradi tega dosegla zase ugodno odločbo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odl. US in 45/2006 – odl. US) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju: revident) zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 2. 2005, s katero je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper sklep Davčnega urada N.G. z dne 11. 12. 2003, na podlagi katerega je bil na podlagi 5. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obnovljen postopek odmere davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev za leto 2002, ki je bil končan z odločbo Davčnega urada N.G. z dne 21. 5. 2003.

2. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bila zoper revidenta zakonito uvedena obnova postopka odmere davka od dobička iz kapitala za leto 2002 iz razloga po 5. točki 260. in v roku iz 263. člena ZUP. Zavrnilo pa je tudi revidentovo zahtevo za povrnitev stroškov sodnega postopka.

3. Revident izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni ali razveljavi.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident utemeljeno navaja, da ni izpolnjen obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP. Po tej določbi je obnovo dopustno uvesti ali dovoliti le, če je bila za stranko ugodna odločba izdana, ker je navedla neresnična dejstva. Gre torej za neresnične navedbe v okviru ugotovitvenega postopka po ZUP, torej aktivno ravnanje stranke, ne pa za morebitno opustitev določenih navedb.

9. V obravnavani zadevi pa se revidentu očita, da določenih dejstev v svoji napovedi ni navedel, zato po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uporabiti 5. točke 260. člena ZUP. Ta določba namreč kot že navedeno zahteva od stranke aktivno ravnanje, da bi bila zanjo izdana ugodna odločba. Ni pa pravilna razlaga, da je zaradi opustitve navedbe določenih dejstev mogoče uvesti ali dovoliti obnovo postopka po tej določbi. V takem primeru bi šlo lahko kvečjemu za obnovo po 1. točki 260. člena ZUP, kar pa v obravnavani zadevi ni bilo mogoče zaradi preteka subjektivnega in objektivnega roka iz 263. člena ZUP.

10. Ker je bilo treba izpodbijano sodbo in odločbo oziroma sklep upravnih organov razveljaviti oziroma odpraviti že iz v 8. in 9. točki te obrazložitve navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče do drugih revizijskih navedb ne opredeljuje.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožbi v celoti ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke in sklep prvostopnega davčnega organa (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).