Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 137/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.137.2009 AI generated

Supreme Court dismisses administrative appeal for construction permit denial due to lack of monetary value and severe consequences.

Case Number Sklep X Ips 137/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the administrative appeal filed by the applicants against the refusal to issue a construction permit. The applicants argued that the value of the adaptation exceeded 20,000 EUR and that the lack of a permit would cause severe consequences including potential demolition. The court held that the dispute concerns a non-monetary right and that the specific refusal did not meet the threshold for severe consequences requiring appellate review.

Legislator headnote

AI generated

Article 83(2) of the Administrative Dispute Act; Article 89 of the Administrative Dispute Act; Article 154(1) and 165(1) of the Civil Procedure Act; Article 22 of the Administrative Dispute Act; A review is admissible only if the disputed administrative act involves a monetary right exceeding 20,000 EUR or causes severe consequences, which is not met in disputes over construction permits where the act itself does not mandate demolition.

Keywords

AI generated
administrative dispute act construction permit review admissibility monetary value threshold severe consequences building law supreme court ruling

Cited Legislation

AI generated
Article 83(2) of the Administrative Dispute Act
Article 89 of the Administrative Dispute Act
Article 154(1) of the Civil Procedure Act
Article 165(1) of the Civil Procedure Act
Article 22 of the Administrative Dispute Act

Cited Case Law

AI generated
Constitutional Court of the Republic of Slovenia, Decision No. Up 858/08 of 3 June 2008
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Revidenti sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Revidenti niso izkazali pogoja za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. ZUS-1, saj v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja. Nadalje tudi ni izpolnjen pogoj po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi pa ne gre za odločitev o rušenju objekta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper prvostopenjsko sodbo so revidenti po pooblaščencu dne 5. 3. 2009 vložili pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s tem, da gre za upravni spor glede pravice revidentov do legalizacije adaptacije obstoječega prizidka z izdajo gradbenega dovoljenja, pri čemer je vrednost adaptacije ocenljiva v denarju in presega vrednost 20.000,00 EUR. Tudi škoda, ki bo nastala revidentom, če prizidek ne bo legaliziran, bo presegla 20.000,00 EUR, kar ima zanje zelo hude posledice, saj lahko pride tudi do rušitve objekta in bodo tako, zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja za adaptacijo, ob celoten prizidek.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 150/2006) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik z dne 27. 10. 2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 17. 1. 2007. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil zahtevek tožnikov za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo prizidka in nadzidave mansarde na zemljiščih s parc. št. ..., vse k.o. ...

4. Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer: št. Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po določbi 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o izdaji gradbenega dovoljenja, ki ni izražen v denarni vrednosti. Tudi navedba vrednosti objekta, za katerega se zahteva izdaja gradbenega dovoljenja, ki naj bi presegala vrednost 20.000,00 EUR, tega dejstva ne spremeni, zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

7. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revidenti trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije niso izpolnili zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice, saj bo v primeru rušenja objekta nastala škoda v višini več kot 20.000,00 EUR, kolikor znaša vrednost objekta, za katerega zahtevajo izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo. Revidenti po presoji Vrhovnega sodišča niso izkazali pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi pa ne gre za odločitev o rušenju objekta.

8. Glede na to, da revidenti niso izkazali zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

9. Ker revidenti z revizijo niso uspeli, sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.