Legislator Case Law & Legislation
Sodba VIII Ips 213/2010 ECLI:SI:VSRS:2010:VIII.IPS.213.2010 AI generated

Voluntary absence during maintenance work justifies immediate termination due to prior misconduct.

Case Number Sodba VIII Ips 213/2010
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the employee's appeal against a final judgment terminating his employment contract. The court found that the employee's unauthorized absence during critical maintenance work, combined with prior disciplinary issues, constituted grounds for immediate termination. Consequently, the court ruled that the lower court's decision to end the labor relationship was legally sound and justified.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) 110. člen 1. odst. 1; 111. člen 2. alineja 1.: Voluntary absence during essential maintenance work by a key employee, especially when coupled with prior misconduct, constitutes a serious breach justifying immediate termination of the employment contract.

Keywords

AI generated
immediate termination unauthorized absence maintenance work key employee prior misconduct labor contract supreme court appeal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik.

Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) je sodišče utemeljeno presodilo, da s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 7. 9. 2006. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da je bil tožnik v dnevih od 14. do 18. 8. 2006 v času rednega remonta kot vodilni vzdrževalec neupravičeno odsoten z dela, ker mu nadrejeni niti pisno in niti ustno ni odobril odsotnosti oziroma izrabe letnega dopusta, in da s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, ker je bil že prej v disciplinskih postopkih in sodelavci ter nadrejeni z njim niso želeli nadaljevati dela.

2. V ponovljenem postopku je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih glede okoliščin, ki bi dokazovale utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in glede okoliščin, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja naj ne bi bilo mogoče. V nadaljevanju navaja, da tožnikova kršitev ni imela takšne teže, da bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, oziroma da resnih okoliščin, ki bi preprečevale nadaljevanje delovnega razmerja, tožena stranka ni dokazala.

4. V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da revizijski razlogi niso podani in predlagala, da sodišče revizijo zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Temelji na ugotovitvah, da je tožnik, kot vodilni vzdrževalec v času remonta štiri delovne dni brez odobritve nadrejenega (torej samovoljno) izostal z dela in da z njim zaradi te kršitve ter glede na predhodne disciplinske postopke in tožnikov odnos z delovno sredino ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Smiselno očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

8. Ob gornjih dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, je sodišče utemeljeno presodilo, da so podani pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 2. alineje prvega odstavka 111. člena in prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Samovoljno koriščenje letnega dopusta oziroma samovoljna odsotnost z dela vodilnega vzdrževalca v času letnega remonta, ko vzdrževalci pri toženi stranki praviloma itak niso mogli računati na koriščenje letnega dopusta, že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker tako ravnanje ruši ustaljen in izrecno odrejen delovni red skupine, v kateri je kot očitno pomemben član delal tožnik. Glede na ugotovljeno že predhodno nediscipliniranost in neprilagodljivost tožnika (vzkipljivost, nesprejemanje novosti in s tem obremenjeni odnosi z nadrejenimi) pa je sodišče utemeljeno presodilo, da v smislu določb prvega odstavka 110. člena ZDR s tožnikom delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.

9. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.