Supreme Court allows appeal regarding second instance court's alteration of first instance judgment and factual findings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for an appeal against a second-instance judgment that modified the first-instance ruling and imposed additional damages. The appellant argued the higher court violated procedural rules by altering the established facts without proper examination and incorrectly applied the law regarding contract liability. The court agreed that the second-instance judge exceeded its authority by making new factual findings not supported by the first-instance record, thereby allowing the appeal on these specific grounds.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 339. člen 2. odst. 8.; 367.a člen 1. odst. 1. Permission for appeal is granted when the second-instance court alters the first-instance judgment or changes the established facts without proper examination, violating the principle of binding the second instance to the first instance's findings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo sodbe prve stopnje kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in na seji spremenilo v sodbi prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje.
[JEDRO]
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s spremembo sodbe prve stopnje kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP in na seji spremenilo v sodbi prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo druge stopnje, s katero je višje sodišče na pritožbo tožeče stranke spremenilo sodbo prve stopnje in tožencu (poleg s sodbo prve stopnje prisojenih 603,56 EUR) naložilo še plačilo 10.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpostavlja napačno odločitev višjega sodišča glede dveh vprašanj, ki sta po njegovem mnenju pomembni za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava na območju RS. Prvo vprašanje se tiče nemožnosti plačila kupnine kot razloga za oprostitev pogodbene odgovornosti, drugo pa ugotavljanja dejstev pred sodiščem druge stopnje brez obravnave.
Meni, da v izpodbijani sodbi sprejeti stališči odstopata od sodne prakse tako višjih sodišč kot tudi vrhovnega sodišča (odločbe, na katere se sklicuje, tudi prilaga). Poudarja, da se je po pogodbi zavezal, da bo tožeči stranki zagotovil listine, sposobne za vpis lastninske pravice na ime kupca oziroma najetje hipotekarnega kredita, ne pa tudi (kar trdi sodišče druge stopnje), da bo do roka za plačilo kupnine lastninska pravica že vpisana v zemljiško knjigo oziroma da bo tožeča stranka kredit tudipridobila. Edina obveznost tožeče stranke po pogodbi pa je bila plačilo kupnine, nezakrivljena naknadna nemožnost izpolnitve denarne obveznosti, kar bi bil lahko razlog za razbremenitev tožeče stranke, pa niti ni mogoča.
Najetje kredita ni bil pogoj za veljavnost pogodbe in ni dogodek izven sfere pravdnih strank, temveč je zanj odgovorna tožeča stranka. Zaključek sodišča druge stopnje nima opore v dejstvih, ki jih je v sodbi ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče, ko odloča na seji senata, je vezano na dejansko stanje, kot izhaja iz sodbe prve stopnje in ne na tisto, ki ga samo morda ugotovi iz podatkov spisa. Zaradi takšnega ravnanja pa toženi stranki ni bila dana možnost pritožbe o dejstvu, ki ga je sodišče druge stopnje samo ugotovilo in nanj oprlo sodno odločbo.
2. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa. Zato je v tem obsegu revizijo dopustilo.