Administrative court dismisses lawsuit due to res judicata and procedural time bar violations.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba, je bilo treba tožbo zavreči.

Tožba vložena po poteku roka, je prepozna, kar je razlog za njeno zavrženje.

[OBRAZLOŽITEV]

Toženka je z odločbo z dne 13. 8. 2009 tožniku na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) izrekla inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje in mu v 1. točki izreka naložila, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo zidane ograje v dolžini 117 m na zemljiščih parc. št. 69/2, 67/1 in 67/3 k.o. ..., v 2. točki pa, da do 30. 10. 2009 odstrani navedeni objekt in vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje. Za sporno ograjo je izrekla tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je z odločbo z dne 18. 2. 2010 ob reševanju tožnikove pritožbe zoper navedeno inšpekcijsko odločbo odpravil njeno 4. točko izreka (glede prepovedi iz 1. odstavka 158. člena ZGO-1) in jo nadomestil z novo, v preostalem delu pa je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Z odločbo z dne 22. 12. 2009 je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da se tožnikova pritožba zoper prvostopenjski sklep z dne 14. 10. 2009 kot prepozna zavrže. Iz obrazložitve te odločbe je med drugim še razvidno, da je tožnik obenem s pritožbo vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem pa bo moral odločiti prvostopenjski upravni organ. V zvezi s tem sodišče na podlagi predloženih upravnih spisov še pojasnjuje, da je prvostopenjski organ 28. 1. 2010 izdal sklep, s katerim je ugodil tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in je njegovo pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 13. 8. 2009 štel za pravočasno, o njej pa je nato odločil pritožbeni organ s svojo odločbo z dne 18. 2. 2010.

Tožnik v tožbi izpodbija vse tri uvodoma navedene upravne akte, ker so nezakoniti, in predlaga, da jih sodišče razveljavi. Zahteva tudi plačilo odškodnine in stroškov postopka v višini 65.843,56 EUR.

Tožba ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) se za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta v 2. odstavku 319. člena določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda (v tem primeru upravni spor) začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo.

Sodišče glede izpodbijane inšpekcijske odločbe z dne 13. 8. 2009 v zvezi z drugostopenjsko odločbo z dne 18. 2. 2010 po vpogledu v elektronski U vpisnik ugotavlja, da je bila navedena inšpekcijska odločba predmet odločanja oz. presoje zakonitosti v upravnem sporu pod opr. št. I U 180/2010 in da je sodišče s sodbo z dne 2. 9. 2010 tožnikovo tožbo v tem primeru zavrnilo. Ker je iz sodbe razvidno, da zoper njo ni pritožbe (1. odstavek 73. člena ZUS-1), je ta postala pravnomočna v skladu z določbo 1. odstavka 319. člena ZPP, ki določa, da postane pravnomočna sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo.

Ker je bila torej o isti zadevi (inšpekcijski odločbi z dne 13. 8. 2009 v zvezi s pritožbeno odločbo z dne 18. 2. 2010) v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba, je bilo treba tožbo v tem delu zavreči (8. točka 1. odstavka 36. člena ZUS-1).

Glede izpodbijane drugostopenjske odločbe z dne 22. 12. 2009 pa sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je bila tožniku vročena 18. 1. 2010, kot to izhaja iz vročilnice k omenjeni odločbi.

V skladu z določbo 1. odstavka 28. člena ZUS-1 je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ker je bila tožba zoper navedeno odločbo vložena šele 14. 4. 2010, torej po poteku navedenega roka, je tožba zoper to odločbo prepozna, kar je razlog za njeno zavrženje po 2. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.