Appeal dismissed for inadmissible challenge to recusal ruling and unfounded fine for abuse of process.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, rejecting the portion challenging the rejection of the recusal request as inadmissible due to lack of a specific appeal mechanism. The court further rejected the challenge to the monetary fine imposed for the plaintiff's repeated, identical requests for recusal, which constituted an abuse of procedural rights. Consequently, the first-instance decision was upheld because the plaintiff's conduct violated the principle of good faith and justified the sanction under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated5. odst. 73. člena Zakona o pravdnem postopku; 11. člen Zakona o pravdnem postopku: A party cannot appeal a ruling rejecting a recusal request via a separate appeal; repeated identical requests for recusal by the same party in the same proceedings constitute an abuse of procedural rights warranting a monetary fine.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se v delu, v katerem izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev sodnice I. M., zavrže, v delu, v katerem izpodbija odločitev o izreku denarne kazni, pa zavrne.
[JEDRO]
Tožnica je podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. ZPP utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožnice za izločitev sodnice I.M. v pravdni zadevi P 2/2008. Tožnici je izreklo denarno kazen v znesku 500,00 EUR.
Proti sklepu se pritožuje tožnica M. J., ki smiselno uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sodnico I. M. izloči iz sodnega procesa, hkrati pa razveljavi sklep o izreku denarne kazni. V pritožbi razlaga, zakaj meni, da bi morala biti sodnica I. M. izločena, oporeka pa tudi razlogom izpodbijanega sklepa o tem, da namerno zavlačuje postopek.
Pritožba je v delu, v katerem izpodbija odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnice I. M. nedovoljena oziroma preuranjena, v delu, v katerem izpodbija odločitev o izreku denarne kazni pa neutemeljena.
V 5. odst. 73. člena Zakona o pravdnem postopku je določeno, da zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev, ni posebne pritožbe. To pomeni, da bo lahko tožnica sklep o zavrnitvi njene zahteve za izločitev sodnice izpodbijala s pritožbo zoper končno odločbo. Ker posebna pritožba proti temu delu sklepa ni dovoljena, jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo na podlagi določbe 1. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku.
V tem postopku je o zahtevi tožnice za izločitev sodnice I. M. predsednica sodišča odločala že četrtič. Tožnica je torej podala v istem postopku štiri zahteve za izločitev sodnice, pri čemer je v njih vedno navajala iste razloge za izločitev, ponavlja pa jih tudi v pritožbi. Takšno njeno ravnanje je nedvomno sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zlorabo procesnih pravic in zato na podlagi 11. čl. Zakona o pravdnem postopku utemeljeno izreklo tožnici denarno kazen, ki je izrečena v znesku, kot ga dopušča določba 3. odst. 11. čl. ZPP, po oceni pritožbenega sodišča pa tudi v primerni višini. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu (2. odst. izreka sklepa) potrdilo.