Appeal allowed; inheritance court must distinguish between renunciation and share transfer regarding newly found assets.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal against a first-instance decision regarding newly discovered real estate in an inheritance case. The plaintiffs argued that a daughter's renunciation of inheritance should exclude them from the new assets, while the court clarified that renunciation only affects known property. Consequently, the court vacated the original ruling and remanded the case for a new hearing to determine the nature of the renunciation statements.
Legislator headnote
AI generated133. člen ZD; 146. odst. 1 ZD; 221. člen ZD; 365. točka 3 ZPP: A renunciation of inheritance is effective only for property known at the time of the will and does not extend to newly discovered assets, whereas a transfer of a share to a co-heir is treated as acceptance of inheritance and applies only to property known at the time of the transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču v novo odločanje.
[JEDRO]
Sodišče mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini – v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je prvostopno sodišče ugotovilo, da spada v zapuščino naknadno najdeno premoženje (nepremičnine) in razglasilo za zakonite dediče zapustnikovo vnukinjo J. K. do ¼ zapuščine, zapustnikova pravnuka U. V. in Ž. V., vsakega do 1/8 zapuščine ter zapustnikovo vnukinjo I. K. do ½ zapuščine.
Zoper sklep se pritožujeta I. K. in J. K.. Slednja navaja, da se spominja, da se je njena mama povsem odpovedala dediščini, prav tako se je odpovedala vsem nepremičninam njena hči. Ker se je M. V. dediščini po starših odpovedala torej menita, da nista dediča niti potomca po pokojnem vnuku R. V. pravnuka U. V. in Ž. V..
Pritožba je utemeljena.
V zapuščinskem postopku po pokojnem J. S. je sodišče s sklepom o dedovanju razglasilo za zakoniti dedinji zapustnikovi hčerki N. K. in M. V., vsako do ½ zapuščine. V sklepu je sodišče ugotovilo, da je zapustnikova hčerka M.V. odstopila svojo polovico zapuščine sestri in sodedinji N.K., kar je ta sprejela in se zavezala sestri M.V. nuditi v domači hiši dosmrtno prosto stanovanje v sobi.
Odpoved dediščini ureja 133. člen Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 in naslednji; ZD). Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič s to izjavo ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič (4. odst. 133. člena ZD). Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
Izjavo o odstopu dednega deleža sodediču je po 1. odst. 146. člena ZD treba šteti kot sprejem dediščine in sočasni odstop dednega deleža sodediču. Sodedič odstopa svoj dedni delež na tedaj znanem premoženju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227), da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je I. K. predlagala sodišču, da izda dodatni sklep o dedovanju, saj v sklepu o dedovanju niso bile zajete vse nepremičnine. 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja. V skladu s 1. odst. 221. člena ZD sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Odpoved dediščini v korist določenega dediča se šteje le kot izjava o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi kot izjava o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Določbo 221. člena ZD je treba razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. Sodišče mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini – v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je zato preuranjen. Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji, v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 163. členom ZD razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče zaradi razjasnitve zgoraj navedenih okoliščin razpisati narok za zapuščinsko obravnavo in nanj povabiti vse dediče.