Appeal dismissed; claimant must prove sudden, unforeseen illness or drug side effects caused procedural delay.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Toženec bi moral zatrjevati (in to tudi dokazati), da je bila bolezen nepredvidljiva in nenadna, da so bile nepredvidljive in nenadne bolečine oziroma da so zdravila imela nenaden in nepričakovan učinek, ki mu je preprečil pravočasno opraviti procesno dejanje, sam ali po pooblaščencu.

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

(2) Proti sklepu vlaga pritožbo in navaja, da je invalid in bolnik psihosomatske oblike. Tožeča stranka je proti njemu vložila preko 100 predlogov za izvršbo in tožb. Toženec ne potrebuje nobenega upravljanja z njegovo lastnino in nobenih uslug in to podrobneje pojasnjuje. Njegove bolečine so v vzročni zvezi z dejanji tožeče stranke in je zato slednja odškodninsko odgovorna. Od nje in sodišča zahteva, da ga ne vznemirjata, saj bo sicer sam odstranil vir nevarnosti. Prilaga izvid z dne 16.12. 2008.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep, glede na to, da pritožnik konkretnih pritožbenih razlogov ne navaja, preizkusilo po uradni dolžnosti v obsegu 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi z 366. in 458. členom ZPP, to je glede pravilne uporabe materialnega prava in v 2. odst. 350. člena navedenih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka.

(5) Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, dolžna dokazati upravičen razlog, da je zamudila opravo procesnega dejanja, saj je ob pravici stranke, ki je zamudila neko dejanje in s takšnim predlogom varuje svojo pravico do izjave, ki ima podlago v 22. členu Ustave, potrebno upoštevati tudi pravico nasprotne stranke, da se postopek zaključi v razumnem roku, ki pa je varovana z 23. členom Ustave. Trditveno in dokazno breme za opravičljivo zamudo je na stranki, ki vloži predlog, v konkretnem primeru je bila torej na toženi stranki.

(6) Pritožbeno sodišče

v celoti soglaša z razlogi, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje o tem, kdaj je lahko bolezen upravičen razlog za zamudo in se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. Upoštevajoč trditve v predlogu, pa soglaša tudi z zaključkom, da gre za očitno neupravičen predlog v smislu 2. odst. 120. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je potrebno zavrniti brez naroka. Enako velja tudi za zatrjevane bolečine kot posledico bolezni in jemanje zdravil. Tudi glede bolečin bi moral toženec tako zatrjevati (in to tudi dokazati), da so bile nepredvidljive in nenadne oziroma, da so zdravila imela nenaden in nepričakovan učinek, ki mu je preprečil pravočasno opraviti procesno dejanje sam ali po pooblaščencu. Tega pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni trdil, zato predlogu, tudi če so dejstva, ki jih je sicer zatrjeval, resnična, ni bilo mogoče ugoditi.

(7) Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu tudi ni ugotovilo postopkovnih kršitev absolutne narave, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

(8) O pritožbi je na podlagi 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.